<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sklep II DoR 511/2019
ECLI:SI:VSRS:2019:II.DOR.511.2019

Evidenčna številka:VS00028638
Datum odločbe:17.10.2019
Opravilna številka II.stopnje:VSK Sklep CDn 164/2019
Datum odločbe II.stopnje:16.07.2019
Senat:Jan Zobec (preds.), dr. Mateja Končina Peternel (poroč.), Tomaž Pavčnik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - pritožba - pravica do pravnega sredstva - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga

Jedro

Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je dopustno izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je dolžnikova pritožba v smislu rednega pravnega sredstva nedovoljena.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v zemljiškoknjižnem postopku s sklepom ugotovilo, da se šteje ugovor nasprotnega udeleženca za umaknjenega, ker ni plačal sodne takse. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep.

2. Nasprotni udeleženec je zoper odločbo sodišča druge stopnje na Vrhovno sodišče podal laično vlogo, ki jo je poimenoval „pritožba“. V njej navaja, da sodišče ni izvedlo javne obravnave, in da ni bil izveden sodni postopek, v katerem bi bil spoznan za dolžnika, zato ni izpolnjen zakonski pogoj za vpis pravice na nepremičnino v njegovi lasti. Vpis posega v njegovo zasebno lastnino. Sodišče naj bi mu neutemeljeno naložilo v plačilo stroške postopka. Pri tem se obširno sklicuje na Ustavo RS, Listino Evropske Unije o temeljnih pravicah ter Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

3. Vrhovno sodišče je nasprotnega udeleženca pozvalo, naj ob dejstvu, da nima odvetnika, opredeli naravo vloge, sicer jo bo štelo kot predlog za dopustitev revizije. Na poziv je dolžnik podal dopolnitev, iz katere je razvidno, da pri podani vlogi vztraja. Dodatno je pojasnil še, da uspeh vloge ne sme biti pogojen z dejstvom, da nima odvetnika oziroma opravljenega pravniškega državnega izpita, kar je podkrepil s predstavljanem Ustave RS in mednarodnih konvencij.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je dopustno izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, zato je dolžnikova pritožba v smislu rednega pravnega sredstva nedovoljena. Vrhovno sodišče je tako njegovo vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. Tudi ta je nedovoljen, saj lahko v tem postopku stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Stranka sme pravdna dejanja izjemoma opravljati tudi sama, če ima opravljen pravniški državni izpit, česar dolžnik ni izkazal (četrti odstavek 86. člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče le dodaja, da so neutemeljeni pomisleki nasprotnega udeleženca glede neustavnosti določb, ki so jih sodišča uporabila v tem postopku. Ustavno sodišče je izpostavljena vprašanje že obravnavalo in odločilo, da država lahko pogojuje dostop do sodišča tako s plačilom sodne takse1 kot tudi z obveznim zastopanjem po odvetniku.2

7. Vrhovno sodišče je predlog nasprotnega udeleženca zato kot nedovoljenega zavrglo (367.č člen ZPP, drugi odstavek 374. člena ZPP in 377. člen ZPP).

-------------------------------
1 Primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča U-I-112/98 (6. točka obrazložitve).
2 Primerjaj z odločbami Ustavnega sodišča U-I-137/00, U-I-69/07-9 in U-I-277/09.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 86, 86/3, 86/4
Datum zadnje spremembe:
14.11.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzMzgz