<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS sklep VIII DoR 25/2016
ECLI:SI:VSRS:2016:VIII.DOR.25.2016

Evidenčna številka:VS3006713
Datum odločbe:06.04.2016
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 1101/2015
Senat:mag. Ivan Robnik (preds.), Marjana Lubinič (poroč.), Borut Vukovič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - vrnitev preveč izplačane plače

Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo 3. in 3 a. člen ZSPJS glede na določbe 86., 190. in 191. člena OZ.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo 3. in 3 a. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju glede na določbe 86., 190. in 191. člena Obligacijskega zakonika.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu, da tožnici vrne preveč izplačano plačo v obdobju od julija 2009 do oktobra 2010 s pripadajočimi obrestmi, ki še niso zastarale. Za plačilo zastaranega dela obresti je zahtevek zavrnilo. Sklicevalo se je na 3. in 3a. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS št. 56/2002 in naslednji), to je določbi, ki delodajalcu ne dovoljujeta, da bi javnemu uslužbencu obračunal in izplačal višjo plačo, kot je določena z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na podlagi zakona ter kolektivnimi pogodbami, kajti v nasprotnem primeru mora od delavca zahtevati vračilo preveč izplačane plače. Ugotovilo je, da je tožnica tožencu ob prevedbi določila 32. plačni razred, ki je bil glede na to, da ne izpolnjuje pogoja zahtevane izobrazbe, za dva razreda nižji od plačnega razreda, določenega za delovno mesto, na katerem je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Znižan plačni razred bi moral biti upoštevan tudi pri odpravi plačnih nesorazmerij, vendar ni bil, ampak je tožnica plačno nesorazmerje odpravila na podlagi osnove 34. plačnega razreda.

2. Sodišče druge stopnje je soglašalo s pravno presojo sodišča prve stopnje. Pojasnilo je, da v tem sporu sodišči ne ugotavljata ničnosti pogodbene določbe o plači, ampak je bistveno to, da je pri obračunu in izplačilu toženčeve plače prišlo do nezakonitosti. V tem primeru pa se javni uslužbenec, ki mu je bila obračunana in izplačana plača v nasprotju z zakonom, ne more sklicevati na 191. člen Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS št. 83/2001 in naslednji), ampak mora nezakonito izplačano plačo vrniti.

3. V pravočasnem predlogu toženec predlaga dopustitev revizije glede vprašanja pravilne uporabe 3. in 3a. člena ZSPJS. Meni, da iz tretjega odstavka 3. člena ZSPJS izhaja le zahteva po pravilni določitvi plače in ne tudi izplačilu, medtem ko je v petem odstavku 3a. člena jasno izraženo, da ne gre za ničnost in sankcije, ki iz nje izhajajo. Navaja, da je stališče, ki ga je sodišče zavzelo v tej zadevi, drugačno od stališč v drugih zadevah.

4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367a. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so glede vprašanja, razvidnega iz izreka sklepa, izpolnjeni pogoji iz 367a. člena ZPP, zato je revizijo dopustilo.


Zveza:

ZPP člen 367a. ZSPJS člen 3, 3a. OZ člen 86, 190, 191.
Datum zadnje spremembe:
27.06.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk0Nzk5