<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Celju
Civilni oddelek

VSC Sklep in sodba Cp 130/2018
ECLI:SI:VSCE:2018:CP.130.2018

Evidenčna številka:VSC00012524
Datum odločbe:25.04.2018
Senat, sodnik posameznik:Karolina Pečnik (preds.), mag. Miran Pritekelj (poroč.), Darja Pahor
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:nadomestilo koristi

Jedro

Nadomestilo za izgubo koristi se določi za čas od uveljavitve ZDen, do pravnomočnosti odločbe o vrnitvi nacionaliziranega premoženja.

Izrek

I. Pritožbi drugo, tretje in četrtotožene stranke se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v točki II./I. izreka, ki glasi:

″II. I. Drugotožena stranka Mestna Občina ..., tretjetožena stranka Občina V. in četrtotožena stranka Občina Š. so dolžne nerazdelno solidarno plačati tožeči stranki A. S., do 1/3 zneska 7.844,18 EUR, tožeči stranki A. F., do 1/9 zneska 7.844,18 EUR, tožeči stranki R. F., do 1/9 zneska 7.844,18 EUR in tožeči stranki G. F., do 1/9 zneska 7.844,18 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.10.2010 do 7.10.2016, in zakonske zamudne obresti od zneska 27.018,86 EUR od 7.10.2010 do 7.10.2016 A. S. do 1/3 navedenih nateklih zakonskih zamudnih obresti, A. F., R. F. in G. F. pa vsakemu do 1/9 navedenih nateklih zakonskih zamudnih obresti, v roku 15 dni in pod izvršbo,″ razveljavi.

V preostalem delu se pritožba teh toženih strank zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožba prvotožene stranke glede glavne stvari se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v tem izpodbijanem delu, to je v točki I./I., glede točke III. izreka pa se pritožbi ugodi in se znesek 3.239,71 EUR, vsebovan v točki III./III. spremeni v znesek 3.949,83 EUR.

III. Pritožba petotožeče stranke se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v točki III. izreka.

IV. Prvo, drugo, tretje in četrtotožeče stranke so dolžne nerazdelno povrniti drugo, tretje in četrtotoženi stranki njihove pritožbene stroške v znesku 343,37 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po preteku tako določenega paricijskega roka.

V. Prvotožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, petotožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, drugo, tretje in četrtotožena stranka same krijejo stroške za odgovor na pritožbo petotožeče stranke.

Obrazložitev

1. S sodbo P 572/2017 z dne 24. 10. 2017 je sodišče razsodilo: ″Ugotovi se, da obstoji terjatev tožeče stranke A. S., do prvotožene stranke P. d.d. - v stečaju, pripada do 1/3 zneska 80.746,79 EUR, tožeče stranke A. F., do prvotožene stranke P. d.d. - v stečaju, do 1/9 zneska 80.746,79 EUR, R. F., do prvotožene stranke P. d.d. - v stečaju, do 1/9 zneska 80.746,79 EUR, in G. F., do prvotožene stranke P. d.d. - v stečaju, do 1/9 zneska 80.746,79 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.10.2010 dalje do plačila. V presežku se zahtevek tožeče stranke C. d.o.o., do prvotožene stranke P. d.d. - v stečaju, da obstoji terjatev tožeče stranke C. d.o.o., do prvotožene stranke P. d.d. - v stečaju, v višini 53.831,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.8.1994 dalje do plačila, in da obstoji terjatev tožeče stranke C. d.o.o., do P. d.d. - v stečaju, še za zakonske zamudne obresti od zneska 26.915,60 EUR za čas od 20.8.1994 do 6.10.2010, zavrne kot neutemeljen. V presežku se zahtevek tožečih strank A. S., A. F., R. F. in G. F., do prvotožene stranke P. d.d. - v stečaju, da obstoji terjatev A. S. do 1/3, A. F., R. F. in G. F. pa vsakega do 1/9 nateklih zakonskih zamudnih obresti od zneska 80.746,79 EUR za čas od 20.8.1994 do 6. 10. 2010, zavrne kot neutemeljen. II. I. Drugotožena stranka Mestna Občina ..., tretjetožena stranka Občina V. in četrtotožena stranka Občina Š. so dolžne nerazdelno solidarno plačati tožeči stranki A. S., do 1/3 zneska 7.844,18 EUR, tožeči stranki A. F., do 1/9 zneska 7.844,18 EUR, tožeči stranki R. F., do 1/9 zneska 7.844,18 EUR in tožeči stranki G. F., do 1/9 zneska 7.844,18 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 10. 2010 do 7. 10. 2016, in zakonske zamudne obresti od zneska 27.018,86 EUR od 7.10.2010 do 7. 10. 2016 A. S. do 1/3 navedenih nateklih zakonskih zamudnih obresti, A. F., R. F. in G. F. pa vsakemu do 1/9 navedenih nateklih zakonskih zamudnih obresti, v roku 15 dni in pod izvršbo. V presežku, to je še za nerazdelno solidarno do drugotožene stranke Mestne Občine ..., tretjetožene stranke Občine V. in četrtotožene stranke Občine Š. s strani prvotožeče do 1/3, drugotožeče, tretjetožeče in četrtotožeče stranke pa vsakega do 1/9 zahtevane zakonske zamudne obresti od zneska 7.844,18 EUR od 20. 8. 1994 do 6. 10. 2010, in od zneska 27.018,86 EUR od 20. 8. 1994 do 6. 10. 2010, se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne. V presežku, to je še za nerazdelno solidarno do drugotožene stranke Mestne občine ..., tretjetožene stranke Občine V. in četrtotožene stranke Občine Š. s strani petotožeče stranke C. d.o.o., zahtevane zakonske zamudne obresti od zneska 7.844,18 EUR od 20. 08. 1994 do 06. 10. 2010, in od zneska 27.018,86 EUR od 20. 08. 1994 do 06. 10. 2010, se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne. IV. V presežku, to je še za nerazdelno solidarno do drugotožene stranke Mestne občine ..., tretjetožene stranke Občine V. in četrtotožene stranke Občine Š. s strani petotožeče stranke C. d.o.o., zahtevani 2/3 zneska 7.844,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 08. 1994 do 06. 10. 2010, se tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne. III. I. Tožene stranke so dolžne nerazdelno plačati prvotožeči stranki, drugotožeči stranki, tretjetožeči stranki in četrtotožeči stranki 16.089,78 EUR pravdnih stroškov roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku 15-dnevnega roka za plačilo pravdnih stroškov, pod izvršbo. II. Tožene stranke so dolžne nerazdelno plačati petotožeči stranki 6.873,14 EUR pravdnih stroškov roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku 15-dnevnega roka za plačilo pravdnih stroškov, pod izvršbo. III. Tožeče stranke so dolžne nerazdelno plačati prvotoženi stranki 3.239,71 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku 15-dnevnega roka za plačilo pravdnih stroškov, pod izvršbo. Tožeče stranke so dolžne nerazdelno plačati drugotoženi stranki, tretjetoženi stranki in četrtotoženi stranki 6.307,32 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku 15-dnevnega roka za plačilo pravdnih stroškov, pod izvršbo.″ Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku odločalo še o 2/3 zahtevka prvotožeče, drugotožeče, tretje tožeče in četrtotožeče stranke zoper vse tožene stranke, kajti v 1/3 tožbenega zahtevka do petotožeče stranke in glede zakonskih zamudnih obresti je bilo pravnomočno odločeno že s sodbo P 416/2016 z dne 1. 12. 2016 v zvezi s sklepom in sodbo Višjega sodišča v Celju Cp 339/2017 z dne 18. 8. 2017. V ponovljenem postopku pa je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku odločilo, da je prvotožena stranka dolžna plačati še prvo, drugo, tretje in četrtotožeči stranki njihov solastniški delež terjatev oziroma, da obstoji terjatev te tožene stranke do teh tožečih strank. Glede drugo, tretje in četrtotožene stranke pa je sodišče prve stopnje odločilo, da so te tožene stranke dolžne še plačati 2/3 tega zneska posameznim tožečim strankam kot to izhaja iz točke II.I. izreka sodbe. Višje tožbene zahtevke je zavrnilo. V točki III je odločilo o pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je dalo v ponovljenem postopku drugačen pomen sklenjenemu dogovoru o prodaji dednega deleža, sklenjenega med U. F. in A. S. ter A. F., sklenjenim dne 17. 2. 1996. V zvezi z ugovorom aktivne legitimacije pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeče stranke niso solidarni upniki. Iz sklepa o dedovanju namreč izhajajo dedni deleži, zato so dediči upravičeni do nadomestila zgolj v višini podedovanega deleža. Sodišče je zaključilo, da nadomestilo koristi, ki ga tožniki vtožujejo v razmerju do drugo, tretje in četrtotožene stranke in ki ga je izvedenka izračunala v višini 34.863,24 EUR, pri čemer pa je že po pravnomočno prisojenem znesku 27.018,86 EUR iz tega naslova ostalo za presojo še nadaljnjih 7.844,18 EUR, pripada tožečim strankam, vsaki v razmerju do njenega podedovanega oziroma pridobljenega deleža. Ker je petotožeča stranka v razmerju do drugo, tretje in četrtotožene stranke glede na svoj podedovani oziroma pridobljeni delež uspela le z 1/3 zneska 7.844,18 EUR, je njen zahtevek še za nadaljnji 2/3 zneska iz tega naslova, ki je pripadal drugim tožnikom, sodišče prve stopnje kot neutemeljene zavrnilo. O pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi uspeha v pravdi, nato pa je vsaki od strank temu uspehu primerno tudi naložilo v plačilo določen odstotek pravdnih stroškov, nastalih na prvi stopnji.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje prvotožena stranka, drugo, tretje in četrtotožena stranka ter petotožeča stranka glede izreka o pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji.

3. Prvotožena stranka v pritožbi navaja, da podaja pritožbo zoper točko I. I. ter zoper III. v delih, ki se nanaša na prvotoženo stranko. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz člena 338 ZPP. Po mnenju te tožene stranke je sodišče prekoračilo tožbeni zahtevek prvih štirih tožečih strank. Na naroku dne 14. 10. 2016 je namreč pooblaščenka prvih štirih tožečih strank modificirala tožbeni zahtevek, kar je razvidno iz zapisnika glavne obravnave (stran 5), pri čemer pa v I. točki tako modificiranega tožbenega zahtevka, dolžnika, do katere naj bi prve štiri tožeče stranke imele terjatev, sploh ni navedla. Ker pa je sodišče prve stopnje v izreku sodbe v I. odstavku I. točke, v nasprotju z dne 14. 10. 2016 modificiranim tožbenim zahtevkom prvih štirih strank, samo navedlo dolžnika, do katerega naj bi navedene tožeče stranke imele terjatev, je prekoračilo tožbeni zahtevek, s tem pa bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Zahtevek tako ni bil določen in tudi ne opredeljen. Pritožbo podaja tudi glede višine pravdnih stroškov, ki so ji nastali.

4. Pritožbo zoper sodbo, vsebovano zoper točko II./I. ter točke III./I., III./II. in III./IV. izreka sodbe podajajo pritožbo drugo, tretje in četrtotožene stranke., Pritožbo uveljavljajo iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Mnenja so, da je sodišče prve stopnje v točki II./I. izreka ponovno odločilo o že predhodno pravnomočno razsojenem zahtevku. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ko je odločalo o že razsojeni stvari. S sodbo P 573/1998 z dne 10. 12. 2015 te tožeče stranke pritožbe niso vložile. Z njo pa je sodišče prve stopnje (drugi odstavek točka 2 izreka) v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek, da so drugotožena stranka, tretje tožena stranka in četrtotožena stranka dolžne nerazdelno solidarno plačati tožečim strankam še zahtevanih 7.844,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 8. 1994 dalje do plačila in še za zahtevane zakonske zamudne obresti od prisojenih 27.018,86 EUR od 20. 8. 1994 dalje do plačila. Zato o tem zahtevku sodišče v tem zadnjem in tretjem sojenju na prvi stopnji ne bi smelo več odločati, saj gre v pravkar opisanem delu za že razsojeno stvar. Zato je odločitev sodišča v točki II./I. izreka sodbe napačna in neutemeljena, pritožba pa je utemeljena. Pritožbo podaja tudi zoper stroškovno odločitev sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje ne bi smelo določiti povprečnega uspeha v pravdi. Priglaša pritožbene stroške in predlaga ugoditev pritožbi.

5. Odločitev o pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji, vsebovano v točki III. izreka, izpodbija petotožeča stranka in sicer v delu, ki se nanaša na petotožečo stranko (to je v celotni točki III, razen v točki III./I., saj v tem delu s pritožbo ne izkazuje potrebnega pravnega interesa). Sklicuje se na vse pritožbene razloge iz člena 338 ZPP. Sodišče je izhajalo iz zmotnega izhodišča, da tožeče stranke niso v celoti uspele s tožbenim zahtevkom oziroma je končni uspeh tožečih strank napačno izračunano. Sodišče je neutemeljeno izračunavalo uspeh tožečih stranke glede na višino skupno postavljenega tožbenega zahtevka. Sodišče bi moralo pravilno zaključiti, da je bil povprečni pravdni uspeh vseh tožečih strank do prvotožene 118 %, v razmerju do druge, tretje in četrtotožene pa 83 %, kar pomeni, da znaša povprečni pravdni uspeh tožečih strank več kot 100 %. Zato sodišče toženim strankam tudi ne bi smelo priznati nobenih pravic do povračila pravdnih stroškov oziroma bi jih moralo priznati vsaki izmed tožečih strank ločeno. V vsakem primeru bi moralo odreči prvotoženi stranki stroške, saj ni bila uspešna v nobenem pogledu, drugo, tretje in četrtotoženi stranki pa bi lahko priznala kvečjemu pravdne stroške v višini 17 %. Predlaga, da se sodba sodišča prve stopnje v tem delu spremeni in priglaša pritožbene stroške.

6. Pritožbe so bile vročene nasprotnim strankam.

7. Drugo, tretje in četrtotožene stranke so odgovorile na pritožbo petotožeče stranke zoper stroškovni izrek sodbe sodišča prve stopnje. Te stranke poudarjajo, da je stroškovni izrek sodbe sicer res nepravilen, vendar v povsem drugi smeri in iz povsem drugih razlogov. Odločitev o stroških je namreč napačna iz razloga, ker so jih drugotožena, tretje tožena in četrtotožena stranke navedle v njihovi pritožbi z dne 24. 12. 2017. Tožeče stranke so namreč z zahtevkom zoper prvotoženo stranko glede vtoževane glavnice v celoti uspele, zavrnjen je bil le njihov obrestni zahtevek. Zato je po mnenju teh strank brez vsakršne osnove pritožbeno zatrjevanja tožeče stranke, da pri odločanju o uspehu sodišče ne bi smelo upoštevati dejanskega uspeha posameznih pravdnih strank. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša še pritožbene stroške.

8. Pritožba drugo, tretje in četrtotožene stranke je utemeljena glede točke II./I. in je v tem delu ob pravilni uporabi materialnega procesnega prava sodišče druge stopnje pritožbi v tem delu ugodilo, ker je sodišče storilo bistveno kršitev določbe 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V preostalem delu pa so pritožbe teh toženih strank in pa pritožba prvotožene (razen glede odločitve o pravdnih stroških) in v celoti pritožba petotožene stranke neutemeljene.

9. Pritožba drugo, tretje in četrtotožene stranke je utemeljena. Sodišče prve stopnje je s sodbo P 273/1998 z dne 10. 12. 2015 odločilo tudi o znesku 7.844,18 EUR, katerega naj bi bile drugo, tretje in četrtotožena stranka dolžna plačati solidarno tožečim strankam skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zoper takšno odločitev vsebovano v točki II. izreka sodbe z dne 10. 12. 2015 P 973/1998 se prvotožeča, drugotožeča, tretjetožeča in četrtotožeča stranka niso pritožile. Tako je bilo o zahtevku, o katerem je sedaj ponovno odločalo sodišče prve stopnje v točki II. točka I. že pravnomočno odločeno. Zato sodišče prve stopnje ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju in ob pravilni uporabi materialnega prava ne bi smelo več odločati o zahtevku prvih štirih tožečih strank zoper drugo, tretje in četrtotoženo stranko. Ker tega ni storilo sodišče prve stopnje, je to storilo sodišče druge stopnje in je ob uporabi določbe člena 354 ZPP ta del sodbe razveljavilo kot to izhaja iz izreka sodbe sodišča druge stopnje.

10. Neutemeljena je pritožba prvotožene stranke v delu, kjer v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje samo določilo toženo stranko, ker iz modifikacije tožbenega zahtevka z dne 14. 10. 2016 ne izhaja kdo je dolžnik. Ta pritožbeni razlog ni podan, kajti prvo, drugo, tretje, četrtotožeči stranki sta v ponovljenem postopku na naroku dne 24. 10. 2017 (list. št. 642) navedle, da navajajo kot v tožbi in v vseh nadaljnjih vlogah in predlagajo stroškovno ugoditev tožbenemu zahtevku. Ker pa so te tožeče stranke v tožbi navedle kdo je tožena stranka, to je sedanji pritožnik, s tem sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in ni samo odločilo o tem, kdo je pasivno legitimiran do teh tožečih strank glede tožbenega zahtevka vsebovanega v točki I.I. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP). Utemeljena je pritožba te tožene stranke glede pravdnih stroškov, ki se nanašajo nanjo. Sodišče prve stopnje ni pravilno priznalo nagrado za narok z dne 24. 10. 2017 v višini 1000 točk, prav tako je iz zadnjega stroškovnika (list. št. 650 spisa) izhaja, da je prvotožena stranka priglasila stroške za sodno takso, kot to sedaj navaja v pritožbi, plačane v znesku 1.620,00 EUR. Zato je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 365 ZPP spremenilo stroškovni izrek, ki se nanaša na to toženo stranko, kot to izhaja iz izreka sodbe sodišča druge stopnje.

11. Neutemeljeni sta pritožbi petotožeče stranke ter drugo, tretje in četrtotožene stranke zoper izrek o pravdnih stroških, vsebovan v točki III. izreka sodbe sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno izračunalo tako imenovani uspeh v pravdi glede drugo, tretje in četrtotožene stranke (sedanja sprememba sodbe ne povečuje to višino ugotovljenega uspeha v pravdi, ker je sodišče prve stopnje ta zavrnjeni del zahtevka upoštevalo že pri odločanju o pravdnih stroških v sodbi P 573/1988 z dne 10. 12. 2015, zato te spremembe sodišče druge stopnje ni upoštevalo pri odločitvi o sedanjih stroških, nastalih na prvi stopnji), je pa v celoti priznalo pritožbene stroške tem toženim strankam kot njihove pritožbene stroške. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno izračunalo povprečni pravdni uspeh petotožeče stranke v razmerju do toženih strank in je pravilno odločilo o solidarni zavezi toženih strank za plačilo pravdnih stroškov (njihovi deleži za plačilo terjatve po tej sodbi niso določeni). Ker je sodišče prve stopnje v tej zvezi pravilno uporabilo materialno pravo in sicer določbe drugega odstavka 154. člena ZPP, člena 155 ZPP in Odvetniške tarife, je sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 365 ZPP pritožbe zgoraj navedenih strank v tem delu kot neutemeljene zavrnilo.

12. Ker so drugo, tretje in četrtotožena stranka uspele s svojo pritožbo glede glavne stvari, so jim prvo, drugo, tretje in četrtotožeče stranke dolžne povrniti njihove stroške za odgovor na pritožbo in sicer je sodišče druge stopnje na podlagi določbe 155. člena ZPP tem toženim strankam priznalo priglašene pritožbene stroške 600 točk za sestavo pritožbe ter materialne stroške, kar vse skupaj z 22 % DDV znaša 343,37 EUR. Te pritožbene stroške so tožeče stranke dolžne povrniti tej toženi stranki na način kot je to odločeno v odločitvi sodišča druge stopnje. Te tožene stranke pa same krijejo svoje stroške za odgovor na pritožbo, ker z odgovorom na pritožbo petotožeče stranke niso vplivale na odločitev sodišča druge stopnje (vse po prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o denacionalizaciji (1991) - ZDen - člen 72, 72/2
Datum zadnje spremembe:
19.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwMTA1