<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sodba II Ips 827/2007
ECLI:SI:VSRS:2008:II.IPS.827.2007

Evidenčna številka:VS0011069
Datum odločbe:12.09.2008
Opravilna številka II.stopnje:VSC Cp 333/2007
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - višina odškodnine - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine

Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Reviziji se zavrneta.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo v znesku 55.822,51 EUR (prej 13.377.306 SIT) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in mu povrniti odmerjene pravdne stroške. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožnika delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo v izreku o pravdnih stroških, v ostalem pa je pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženke zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Odločilo je, da pritožnika trpita vsak svoje pritožbene stroške.

Proti sodbi pritožbenega sodišča sta vložili revizijo obe pravdni stranki.

Tožnikova revizija izpodbija zavrnilni del sodbe pritožbenega sodišča zaradi zmotne uporabe materialnega prava pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo. Obširno ponavlja ugotovitve izvedenca medicinske stroke in okoliščine, o katerih je izpovedal tožnik sam. Trdi, da sta sodišči ta dejstva premalo vrednotili in jih neustrezno dokazno ocenili. Če bi jih pravilno ovrednotili in upoštevali, da je obseg tožnikove nepremoženjske škode večji tudi zato, ker mu toženka še ni izplačala nobene odškodnine, bi mu morali prisoditi vso zahtevano odškodnino, to je 25.037,56 EUR (prej 6.000.000 SIT) za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem, 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT) za strah, 29.210,48 EUR (prej 7.000.000 SIT) za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in 5.007,51 EUR (prej 1.200.000 SIT) za duševne bolečine zaradi skaženosti. Revizijskemu sodišču predlaga, da sodbi nižjih sodišč tako spremeni, da obsodi toženko na plačilo še nadaljnje odškodnine v višini 12.936,07 EUR (prej 3.100.000 SIT) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in na plačilo zaznamovanih pravdnih stroškov.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo izpodbija sodbo pritožbenega sodišča tudi revizija toženke. Trdi, da sta sodišči tožniku odmerili previsoko odškodnino za posamezne oblike nepremoženjske škode. Primerna odškodnina za tožnikove bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem bi bila največ 12.518,78 EUR (prej 3.000.000 SIT), za duševne bolečine zaradi skaženosti največ 2.503,76 EUR (prej 600.000 SIT), za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pa največ 16.691,70 EUR (prej 4.000.000 SIT). Predlaga, da revizijsko sodišče tožbeni zahtevek zavrne še za 16.274,40 EUR (prej 3.900.000 SIT), priglaša pa tudi revizijske stroške.

Reviziji sta bili vročeni Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotnima strankama, ki nanju nista odgovorili.

Reviziji nista utemeljeni.

Z revizijo ni dovoljeno izpodbijati pravilnosti dokazne ocene nižjih sodišč in na njeni podlagi ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.). Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč o obstoju, trajanju in stopnji tožnikovih telesnih in duševnih bolečin ter strahu. Zato ni upoštevalo revizijskih trditev, ki od teh ugotovitev odstopajo.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta nižji sodišči pri odmeri odškodnine za tožnikovo nepremoženjsko škodo ustrezno upoštevali merila iz 200. in 203. čl ena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78 in nasl., ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001 in nasl.). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih in duševnih bolečin ter strahu in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine, ki pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo terja upoštevanje pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pa tudi to, da ne bi šla na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in družbenim namenom.

Tožnik je v prometni nesreči 6.5.1999 utrpel zlom desnega acetabuluma, zlom vratu desne stegnenice, odprt zlom leve goleni in udarno-razpočno rano na levi goleni z defektom kože. Podrobne okoliščine o dejanskem obsegu njegove nepremoženjske škode so razvidne iz obširnih razlogov na tretji do sedmi strani sodbe prvostopenjskega sodišča ter na drugi in tretji strani sodbe pritožbenega sodišča, zato jih revizijsko sodišče ne bo ponavljalo. Za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem sta mu sodišči prisodili 16.691,70 EUR (prej 4.000.000 SIT) odškodnine, za strah 2.503,76 EUR (prej 600.000 SIT) odškodnine, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 27.124,02 EUR (prej 6.500.000 SIT) odškodnine in za duševne bolečine zaradi skaženosti 4.172,93 EUR (prej 1.000.000 SIT) odškodnine. Tožnikovo škodo sta ustrezno uvrstili v širši okvir s primerjavo odškodnin, prisojenih za podobne vrste škod in z upoštevanjem razmerij med manjšimi in večjimi škodami. Skupni prisojeni znesek 50.492,41 EUR (prej 12.100.000 SIT) pomeni, upoštevaje razmere v času izdaje prvostopenjske sodbe, 66 takratnih povprečnih neto plač. Ta znesek tudi po presoji revizijskega sodišča predstavlja pravično zadoščenje za tožniku nastalo nepremoženjsko škodo, zato se reviziji neutemeljeno zavzemata za njegovo zvišanje oziroma znižanje. Odškodnino za škodo, ki je tožniku morebiti nastala zaradi trajanja tega pravdnega postopka, bo lahko uveljavljal v drugem postopku.

Ker uveljavljani revizijski razlog ni podan, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP reviziji obeh pravdnih strank in z njima priglašene revizijske stroške zavrnilo.


Zveza:

ZOR člen 200, 203.OZ člen 1060.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NjM=