<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS sodba II Ips 328/2014
ECLI:SI:VSRS:2016:II.IPS.328.2014

Evidenčna številka:VS0018368
Datum odločbe:19.05.2016
Opravilna številka II.stopnje:VSC Cp 783/2013
Senat:Janez Vlaj (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), Vladimir Horvat, dr. Mateja Končina Peternel, mag. Rudi Štravs
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine

Jedro

Življenjske izkušnje kažejo, da določena vrsta poškodbe in njeno zdravljenje običajno pri različnih oškodovancih povzroči trpljenje telesnih bolečin primerljive intenzitete in trajanja ter primerljive nevšečnosti med zdravljenjem. Zato Vrhovno sodišče v okviru objektivizacije višine odškodnine v vsakem primeru konkretno škodo primerja prvenstveno s škodo, ki izvira iz tovrstnih poškodb pri drugih oškodovancih.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Zavarovanec tožene stranke je tožniku povzročil nepremoženjsko škodo. Za odločitev o reviziji je relevantno, da mu je bila prisojena na prvi stopnji odškodnina za telesne bolečine v znesku 38.000,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 47.000,00 EUR, ter da jo je sodišče druge stopnje znižalo za 35.000,00 EUR.

2. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 224/2014 z dne 4. 9. 2014 zoper sodbo sodišča druge stopnje dopustilo revizijo glede pravnega vprašanja primernosti višine odškodnine, prisojene tožniku za v prejšnji točki te sodbe navedeni obliki nepremoženjske škode.

3. V dopuščeni reviziji tožena stranka uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, konkretno zmotno uporabo načela objektivizacije višine odškodnine iz drugega odstavka 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Meni, da bi bila primerna odškodnina za telesne bolečine 17.000,00 EUR in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 25.000,00 EUR, kolikor je tožniku že izplačala.(1) Zato predlaga zavrnitev zahtevka za razliko od vsote navedenih zneskov do pravnomočno prisojenega zneska. Svoje stališče utemeljuje s trditvijo, da je sodišče druge stopnje v tožnikovo korist odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča v zadevah II Ips 646/2010, II Ips 881/2009 in II Ips 73/2008 ter Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi II Cp 2173/2011.

4. Tožnik na vročeno mu revizijo ni odgovoril.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tedaj 37-letni tožnik v prometni nesreči utrpel odlom petnične grče in zdrobitev centralnega dela desne petnice, udarnino prsnega koša in blago udarnino trebuha.

7. OZ je v prvem odstavku 179. člena za nepremoženjske škode, ki se popravljajo z denarno odškodnino, uzakonil subjektivni koncept;(2) zanj je bistveno, da odškodnina ne pripada za poseg v telesno (in duševno) celovitost oškodovanca sam po sebi, pač pa za telesne in duševne bolečine in strah, ki ga ta poseg povzroči.

Zato so za presojo materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o višini odškodnine za že pretrpljeno (179. člen OZ) in za bodočo škodo (182. člen OZ), ki je revizijsko še sporna, v konkretnem primeru pomembne ugotovitve o trajanju in intenziteti telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter o intenziteti in trajanju duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.

Telesne bolečine

8. Za že pretrpljene in bodoče telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem je bilo tožniku prisojenih 30.000,00 EUR ali 30,5 povprečnih neto plač.

9. Dejanske ugotovitve, na katere je zaradi prepovedi vložitve revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče vezano, so sledeče:

- Hude telesne bolečine je tožnik trpel 10 do 12 dni (od poškodbe do operacije in nato še 3 do 5 dni po operaciji).

- Srednje hude stalne bolečine je trpel 3 do 4 tedne.

- Za tem je trpel in še vedno stalno trpi zmerne srednje bolečine, ki občasno preidejo v srednje hude; do zaključka glavne obravnave torej 6 let in pol.(3)

- V bodoče se bodo z napredovanjem popoškodbene subtalarne artroze bolečine krepile in prerasle v stalne srednje hude, to pa je stanje, ki indicira zatrditev subtalarnega sklepa.

- Bolečine niso omejene na poškodbeno področje: zaradi hudo zmanjšanje gibljivosti zgornjega skočnega sklepa in popolne rigidnosti spodnjega skočnega sklepa tožnik hodi z zunanjo rotacijo poškodovane noge, kar asimetrično obremenjuje kolk in povzroča bolečine še v dimljah in kolku.

- Tožnik je utrpel tudi številne nevšečnosti med zdravljenjem in sicer po po poškodbi (reševanje vkleščene noge iz avtomobila, transport v bolnico, pregled pri kirurgu, RTG slikanje (5 ekspozicij) in sprejem v bolnico, 14-dnevna hospitalizacija, odvzem telesnih tekočin za laboratorijske preiskave, CT obdelava petnice (44 ekspozicij), UZ trebuha, nošenje dokolenske opornice in uporaba bergel v času enega tedna, terapija z analgetiki, prejemanje subkutanih injekcij za antikoagulantno terapijo ves čas hospitalizacije, operacija, narkoza, intraoperativna RTG obdelava (3 ekspozicije), pooperativna infuzijska terapija prvi dan po operaciji, učenje hoje brez obremenitve noge vse dni po operaciji, prevezovanje, odstranitev drena, razgibavanje gležnja na kinematični aparaturi, 15 kontrolnih pregledov pri kirurgu, kontrola RTG snemanja (9 ekspozicij), 29 fizioterapij, 5 meritev gibljivosti, pregled v ambulanti za MTP, nošenje ortopedskih čevljev, nato pa še operacijo zaradi odvzema osteosintetskega materiala, narkoza, odvzem telesnih tekočin za laboratorijske preiskave, prevezovanje in odvzem drena, odvzem šivov, 10 fizioterapij, pregled pri ortopedu, 9 obiskov pri izbranem zdravniku, dolgotrajen bolniški stalež.(4)

- Ob poškodbi je bil star 37 let.

10. Načelo objektivizacije odškodnine, ki je bilo po prepričanju revidenta kršeno, zahteva, da mora biti odškodnina za že pretrpljene in bodoče telesne bolečine konkretnega oškodovanca usklajena z odškodninami, prisojenimi drugim oškodovance za telesne bolečine primerljive intenzitete in trajanja.

11. Dominantni tožnikovi poškodbi sta bili odlom petnične grče in zdrobitev centralnega dela desne petnice, torej poškodbi iz skupine poškodb skočnega sklepa in stopala.(5) V Fischerjevem sistemu poškodb sodita v četrto od šestih skupin, v katero so umeščeni hudi primeri.

12. Življenjske izkušnje kažejo, da določena vrsta poškodbe in njeno zdravljenje običajno pri različnih oškodovancih povzroči trpljenje telesnih bolečin primerljive intenzitete in trajanja ter primerljive nevšečnosti med zdravljenjem. Zato Vrhovno sodišče v okviru objektivizacije višine odškodnine v vsakem primeru konkretno škodo primerja prvenstveno s škodo, ki izvira iz tovrstnih poškodb pri drugih oškodovancih. Vendar primera, ko bi Vrhovno sodišče odločalo o odškodnini za telesne bolečine v intenziteti in trajanju, kot so ugotovljene pri tožniku in bi izvirale iz istovrstne poškodbe, doslej ni obravnavalo. Zato je za primerjavo vzelo zadeve, v katerih so (drugi) oškodovanci utrpeli primerljive poškodbe. Oprlo se je na primerjavo z zadevami, ki jih je upoštevalo pritožbeno sodišče,(6) in na tiste, na katere v reviziji opozarja tožena stranka.(7) Primerjava intenzitete in trajanja telesnih bolečin in odškodnin zanje v teh (primerjanih) zadevah s tožnikovimi telesnimi bolečinami in zanje prisojeno odškodnino pokaže, da je ta primerna. Predvsem revizijsko sodišče opozarja, da tožniku prisojena odškodnina odstopa od odškodnin, ki so bile oškodovancem prisojene v primerjanih zadevah, zaradi ugotovitve, da bo telesne bolečine, ki ne bodo neznatne, pač pa zmerne srednje in občasno srednje, trpel tudi v bodoče, torej glede na starost ob poškodbi (37. let) po rednem teku stvari še nekaj desetletij, pri čemer je ugotovljena celo prognoza intenziviranja telesnih bolečin do stopnje, ki bo terjala zatrditev sklepa, medtem ko pri primerjanih oškodovancih bodoče telesno trpljenje ni ugotovljeno.

Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti

13. Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je pritožbeno sodišče odškodnino odmerilo na 35.000,00 EUR (36,59 povprečnih neto plač).

14. Za revizijsko sodišče zavezujoče dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v zvezi s to obliko nepremoženjske škode so:

- Poškodba je tožniku pustila trajne anatomske in funkcionalne posledice.

- Anatomske posledice so obsežna deformacija zaraslega večkosovnega zloma s posledičnim porušenjem kongruence sklepov med skočnico in petnico ter z neizogibnim razvojem popoškodbene artroze.

- Funkcionalne posledice so zmanjšana gibljivost zgornjega skočnega sklepa hude stopnje, popolna rigidnost spodnjega skočnega sklepa, šepanje, postavljanje desne noge v zunanjo rotacijo, kar povzroča asimetrične obremenitve rotatorjev desnega kolka in bolečine v dimljah in kolku.

- Tožnik ni sposoben za hojo po neravnem terenu, za daljšo hojo po ravnem terenu, za počep brez pomoči rok, za dvig bremena iz počepa, za dalj časa trajajoče vertikalne obremenitve, za vse sunkovite in nagibne obremenitve spodnjega skočnega sklepa.

- Sposoben je za pretežno sedeče delo in fizične obremenitve, za krajšo hojo po ravnem, za vodne športe, za vožnjo s kolesom in za vožnjo avtomobila.

- Pred poškodbo se je ukvarjal z več športi (z nogometom, igral je tenis, treniral je rokomet), imel je avtotrgovino in upravljal je diskoteko v S. G., vendar zaradi posledic poškodbe navedenih dejavnosti ni več zmogel in je (bil ob zaključku glavne obravnave) brezposeln.

15. Primerjava tožnikovih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti s prej navedenimi primeri kaže, da je tožniku pravnomočno prisojena odškodnina za to obliko nepremoženjske škode sicer na zgornji meji, vendar še vedno primerna.

16. Ker je revizija neutemeljena, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku).

---.---

Op. št. (1): Tožnik sam je že v tožbi, s katero je zahteval odškodnino za telesne bolečine, zmanjšanje življenjske aktivnosti, skaženost in strah, navedel, da mu je zavarovalnica izplačala nesporno odškodnino v višini 47.000 EUR (na dan zaključka glavne obravnave valorizirano na 50.572,00 EUR). Šele v reviziji tožena stranka pojasni, da je plačala na telesne bolečine 17.000,00 EUR in za zmanjšanje življenjske aktivnosti 25.000,00 EUR. Tožnik te revizijske trditve ni prerekal.

Op. št. (2): Izjema je za okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe določena v 183. členu: zanjo velja objektivni koncept - odškodnina pravni osebi pripada že za objektivno dejstvo okrnitve ugleda ali dobrega imena, neodvisno od duševnih bolečin.

Op. št. (3): Poškodoval se je 10. 1. 2007. Potem, ko se je izteklo obdobje hudih bolečin in stalnih srednje hudih bolečin, je do izdaje sodbe sodišča prve stopnje 12. 9. 2013 torej trpel zmerne srednje bolečine z občasnimi srednje hudimi 6 let in pol.

Op. št. (4): Glej 9. stran sodbe sodišča prve stopnje.

Op. št. (5): Glej Berger Škrk, A., Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, Gospodarski vestnik Založba, Ljubljana 2010, strani 1061 do 1132.

Op. št. (6): Sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 891/2009, II Ips 646/2009, II Ips 97/2000, II Ips 750/2005 in II Ips 701/2006.

Op. št. (7): II Ips 73/2008, ter enako kot pritožbeno sodišče, II Ips 646/2009 in II Ips 981/2009.


Zveza:

OZ člen 179.
Datum zadnje spremembe:
27.06.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk0ODU4