<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sklep I Cpg 434/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CPG.434.2019

Evidenčna številka:VSL00025079
Datum odločbe:10.07.2019
Senat, sodnik posameznik:Renata Horvat (preds.), Vesna Jenko (poroč.), Nada Mitrović
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:postopek zavarovanja denarne terjatve - začasna odredba - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - neenakopravno obravnavanje upnikov - trditvena podlaga - trditvena stiska - kontradiktornost v postopku zavarovanja - varščina kot pogoj za začasno odredbo

Jedro

Trditve o odprtju računa v tujini in selektivnem poplačilu upnikov (z asignacijami in cesijskimi pogodbami), če bi jih upnik uspel verjetno izkazati, utemeljujejo sklepanje o nevarnosti uveljavitve upnikove terjatve zaradi dolžnikovega ravnanja. Pritožbeno sodišče zato ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da (zadostnega) trditvenega bremena upnik ni zmogel in da zato tudi niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe po prvem odstavku 275. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba zoper I.1a točko izreka sklepa se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. V preostalem delu se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog za zavarovanje z začasno odredbo, ki glasi: „1. Za zavarovanje upnikove terjatve v višini 61.029,17 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21. 2. 2017 do plačila, se odreja začasna odredba, ki se izvrši takoj in bo veljavna do vključno osmega dne po datumu pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe oziroma sodne poravnave, izdane oziroma sklenjene v okviru pravdnega postopka, ki bo uveden na podlagi dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi, opr. št. VL 15401/2019 in sicer:

a) prepoved dolžniku, da ne sme razpolagati z vozilom znamke Citroen C5 IH Tourer, VIN št.: 001 in z vozilom znamke Renault trafic furgon 2.0/DCI, VIN št. 002 in hramba navedenih vozil pri upniku ter vpis prepovedi razpolaganja z navedenimi vozili v register pri AJPES, ki vpis prepovedi izvrši na zahtevo sodišča,

b) prepoved dolžniku, da ne sme razpolagati s premičninami (opremo, stroji, pohištvom, televizijo, računalniki, printerji, skenerji in ostalim drobnim inventarjem), ki se nahajajo na naslovu dolžnikovega stalnega prebivališča (X.) v stavbi, ki leži na parc. št. 003/6 k. o. 004 in na naslovu njegovega sedeža (Y.), v stavbi, ki leži na parc. št. 005 k. o. 006 ter hramba navedenih premičnin pri upniku ter vpis prepovedi razpolaganja z navedenimi premičninami v register pri AJPES, ki vpis prepovedi izvrši na zahtevo sodišča,

c) prepoved, da dolžnik K. Č. ne sme odtujiti in obremeniti svojih 100 % poslovnih deležev v družbi A. d. o. o. (m. š. ...), v družbi B. d. o. o. (m. š. ...) in v družbi C. d. o. o., (m. š. ...) ter zaznambo teh prepovedi v poslovnem registru pri AJPES;

2. Ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve“ (I. točka izreka), zavrnilo predlog za položitev varščine upnika (II. točka izreka) in odločilo, da upnik sam nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik. Uveljavljal je pritožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in posledično nepravilne neuporabe materialnega prava in absolutno bistveno postopkovno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Predlagal je, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje, dolžniku pa naloži v plačilo upnikove pritožbene stroške.

3. Pritožba je v pretežnem delu utemeljena.

4. Upnik je v zavarovanje svoje denarne terjatve v znesku 61.029,17 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi predlagal sredstva zavarovanja, kot so navedena v 1. točki obrazložitve tega sklepa. Prvostopenjsko sodišče je izdajo predlagane začasne odredbe zavrnilo z ugotovitvijo, da je upnik sicer izkazal verjeten obstoj terjatve, ni pa uspel izkazati pogoja za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 270. člena ZIZ, torej subjektivne nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega aktivnega ravnanja z njegovim premoženjem uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Ocenilo namreč je, da so že trditve upnika o tem, da dolžnik selektivno poplačuje svoje upnike z asignacijami in cesijami, ker bi bil sicer v nasprotnem primeru primoran prenehati s poslovanjem, nekonkretizirane tako glede cesij in asignacij kot poslovanja dolžnika, zaradi česar subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ upniku ni uspelo izkazati.

5. Po drugem odstavku 270. člena ZIZ mora upnik verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kašnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

6. Kot je razumeti razloge izpodbijanega sklepa, upnik že trditvenega bremena glede sklepanja asignacij, cesijskih pogodb in poslovanja dolžnika, ki bi kazale na selektivno poplačevanje njegovih upnikov, ni zmogel. Vendar je po presoji pritožbenega sodišča v zahtevi po konkretizaciji asignacij in cesijskih pogodb ter dolžnikovega poslovanja prestrogo. Glede poslovanja dolžnika se le to predpostavlja vse dotlej, dokler ni (vsaj) uveden postopek dolžnikovega prenehanja. Z zahtevo po konkretizaciji asignacij in cesijskih pogodb sodišče po presoji pritožbenega sodišča upniku postavlja nepremagljivo oviro, saj so praviloma le dolžniku in udeležencem pravnih poslov (v katerih upnik ne sodeluje) znani konkretni podatki o času sklenitve in vrednosti cesijskih pogodb in asignacij. Zato je v takih primerih treba upoštevati trditveno in dokazno stisko upnika, na katerem je sicer trditveno in dokazno breme. V kolikor bi utemeljitev nevarnosti po drugem odstavku 270. člena ZIZ temeljila le na trditvah o selektivnem poplačevanju upnikov s cesijami in asignacijami, bi bila spričo zgoraj obrazloženega na mestu izvedba kontradiktornega postopka pred odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe. Toda upnik je v predlogu zatrjeval tudi onemogočanje oziroma otežkočanje uveljavitve njegove terjatve na dolžnikova denarna sredstva, ker je dolžnik v Republiki Sloveniji zaprl svoj (pred tem že 430 dni blokiran) transakcijski račun in ga odprl nekje v tujini, na kar pravilno opozarja pritožnik. Na veliko verjetnost, da ima dolžnik račun odprt v tujini že pred zaprtjem transakcijskega računa v Sloveniji, pa opozarja upnik že v predlogu za izdajo začasne odredbe z dejstvom, da dolžnik že v času 430-dnevne blokade slovenskega računa sploh ne bi mogel sicer poslovati. Ker odprtega računa v tujini ni prijavil pri FURS-u, pa je s tem onemogočil svojim upnikom, da posežejo nanj. Ne drži torej očitek prvostopenjskega sodišča upniku v izpodbijanem sklepu, da upnik ni navedel aktivnega ravnanja dolžnika, zaradi katerega bi bila uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena, le prvostopenjsko sodišče ga ni presojalo.

7. V primeru, kadar pa upnik ne zmore izkazati verjetnega obstoja terjatve ali nevarnosti, pa mu prvi odstavek 275. člena ZIZ omogoča na njegov predlog kot pogoj za izdajo začasne odredbe položitev varščine za škodo, ki bi jo dolžnik utegnil pretrpeti zaradi izdaje in izvršitve začasne odredbe.

8. Zgoraj opisane trditve o odprtju računa v tujini in selektivnem poplačilu upnikov (z asignacijami in cesijskimi pogodbami), če bi jih upnik uspel verjetno izkazati, utemeljujejo sklepanje o nevarnosti uveljavitve upnikove terjatve zaradi dolžnikovega ravnanja. Pritožbeno sodišče zato ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da (zadostnega) trditvenega bremena upnik ni zmogel in da zato tudi niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe po prvem odstavku 275. člena ZIZ. Sodišče se pri tem neutemeljeno sklicuje na sklep VSL I Cpg 107/2017, saj je sodišče v njem obravnavalo situacijo, ko je upnik s predlagano varščino kot pogojem za izdajo začasne odredbe skušal nadomestiti manjkajočo trditveno podlago za sklepanje o obstoju subjektivne nevarnosti onemogočanja ali otežkočanja uveljavitve njegove terjatve. Za tako situacijo pa v obravnavanem primeru, kot je zgoraj obrazloženo, ne gre, na kar utemeljeno opozarja pritožnik.

9. Utemeljeno pa je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na prepoved dolžniku, da ne sme razpolagati z dvema voziloma s hrambo navedenih vozil pri upniku ter vpis prepovedi razpolaganja z navedenimi vozili v register pri AJPES (I.1a točka izreka izpodbijanega sklepa), kot neprimerno sredstvo zavarovanja, ker ne bi doseglo namena zavarovanja, saj sta vozili že zarubljeni (po navedbah upnika) v dobro drugih upnikov in hramba pri upniku niti ni ustrezen ukrep zavarovanja. Navedenih zaključkov prvostopenjskega sodišča pritožnik s pritožbo ne izpodbija, zato pritožbeno sodišče ni imelo razloga za dvom v pravilnost sklepa v navedenem obsegu. Neutemeljeno pritožbo je zato v tem delu pritožbeno sodišče zavrnilo in v I.1a točki izreka potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), potem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

10. V preostalem delu pa je pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tolčka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 270, 270/2, 275, 275/1
Datum zadnje spremembe:
10.09.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMxNjE3