<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sodba II Cpg 879/2018
ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CPG.879.2018

Evidenčna številka:VSL00019115
Datum odločbe:30.01.2019
Senat, sodnik posameznik:Ladislava Polončič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:spor majhne vrednosti - najemna pogodba - izdaja sodbe s skrajšano obrazložitvijo - sodba s polno obrazložitvijo - pravica do pritožbe - narok za glavno obravnavo - nesporno dejansko stanje - neprerekana dejstva - pavšalno prerekanje - pravno pomembna dejstva - zatrjevanje dejstev

Jedro

Sodišče prve stopnje v tej zadevi ni izdalo sodbe s skrajšano obrazložitvijo v smislu prvega odstavka 496. člena ZPP, veljavnega pred ZPP-E. Izdalo je le sodbo s polno obrazložitvijo po 324. členu ZPP, v kateri je pravdni stranki pravilno poučilo, da imata pravico v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sodbe vložiti pritožbo. Zato nobeni od pravdnih strank ni odvzelo pravice do pritožbe. Zlasti pa ji ni odvzelo takšne postopkovne pravice, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati v okviru dopustnih pritožbenih razlogov v postopku v sporih majhne vrednosti.

Za uspešno obrambo proti sklepčnim trditvam tožeče stranke ne zadošča le njihovo pavšalno prerekanje.

Iz določila prvega odstavka 7. člena, prvega odstavka 180. člena in 212. člena ZPP jasno izhaja, da mora vsaka pravdna stranka najprej določno navesti pravno pomembna dejstva. Dokaze pa predlaga zato, da tako zatrjevana dejstva z njimi dokazuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. Postopek v tej zadevi se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po obrazloženem ugovoru dolžnika (sedaj tožene stranke) proti sklepu o izvršbi se je nadaljeval v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena Zakona o zavarovanju in izvršbi).

Izpodbijana sodba

2. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi VL 55185/2017 z dne 20. 6. 2017 obdržalo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka). Hkrati je toženi stranki naložilo plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 351,74 EUR, pod pretnjo, da bo morala v primeru zamude plačati tudi zakonske zamudne obresti (II. točka izreka). Ugotovilo je, da sta pravdni stranki, tožeča stranka kot najemodajalka, tožena stranka pa kot najemnik, sklenili najemno pogodbo, katere predmet so bila parkirišča. Tožena stranka stranka svoje pogodbene obveznosti plačila najemnin v obdobju od oktobra 2016 do maja 2017 ni izpolnila. Zato je presodilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.

Pritožba in odgovor na pritožbo

3. Proti tej sodbi je tožena stranka pravočasno vložila laično pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Navedla je, da je ugovarjala, da vtoževana terjatev zaradi dogovora o odlogu plačila še ni zapadla. Ob tem je predlagala tudi zaslišanje strank, sodišče pa tega dokaza ni izvedlo. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo šteti, da je zatrjevana dejstva tožeče stranke priznala. Zmotna je tudi ugotovitev o pripoznavi dolga na podlagi 364. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Ker je bilo dejansko stanje med pravdnima sporno, sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati sodbe brez naroka za glavno obravnavo. Ker jo je izdalo, ji je „odreklo pravico do izjave oziroma do izvedbe dokaza“. Zato je podana bistvena kršitev določil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je vtoževana terjatev že zapadla. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo tudi v nasprotju s 496. členom ZPP. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podredno pa, da sodbo spremeni.

4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

K odločitvi o pritožbi

5. Pritožba ni utemeljena.

Posebnosti spora majhne vrednosti

6. V tej zadevi se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sodišče prve stopnje izda v takem postopku, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP), iz drugih razlogov pa ne.

Odgovor na pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo 496. člen ZPP

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v tej zadevi res ni izdalo sodbe s skrajšano obrazložitvijo v smislu prvega odstavka 496. člena ZPP1. Izdalo je le sodbo s polno obrazložitvijo po 324. členu ZPP. V pravnem pouku izpodbijane sodbe pa je pravdni stranki pravilno poučilo, da imata pravico v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sodbe vložiti pritožbo. S tem je skrajšalo pritožbeni postopek, vendar nobeni od pravdnih strank ni odvzelo pravice do pritožbe. Zlasti pa ji ni odvzelo takšne postopkovne pravice, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati v okviru dopustnih pritožbenih razlogov v postopku v sporih majhne vrednosti.

Odgovor na pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje opraviti narok za glavno obravnavo

8. Skladno z določbo takrat veljavnega prvega odstavka 454. člena ZPP2, na katerega se je sodišče prve stopnje sklicevalo v 6. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, lahko sodišče izda odločbo brez naroka, če po prejemu dovoljenih vlog ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe.

9. Sodišče prve stopnje je presodilo, da sta bila oba pogoja za izdajo take sodbe izpolnjena. Ugotovilo je, da tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi pravnega razmerja s tožečo stranko ni zanikala. Zatrjevala je le sklenitev dogovora o odlogu plačila. S tem je ugovarjala (le) zapadlosti terjatve. Tožena stranka nato ni odgovorila na navedbe iz vloge tožeče stranke z dne 15. 11. 2017 (l. št. 29 - 31), v kateri je ta navedla, da se je njun dogovor o odlogu nanašal na terjatve, ki niso predmet tega postopka. Ker tožena stranka (niti v ugovoru zoper sklep o izvršbi niti kasneje) ni pojasnila konkretnih okoliščin sklenitve dogovora niti ni navedla njegove vsebine (do kdaj naj bi bilo plačilo sploh odloženo), je sodišče prve stopnje ocenilo, da gre za pavšalen in kot tak neobstoječ ugovor.

10. Takšna presoja sodišča prve stopnje je pravilna. Za uspešno obrambo proti sklepčnim trditvam tožeče stranke ne zadošča le njihovo pavšalno prerekanje. Tožena stranka se ob manjkajoči trditveni podlagi o okoliščinah sklenitve dogovora in o njegovi vsebini tudi ne more sklicevati na morebitne izpovedbe strank. Kot je v 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je dokazovanje namenjeno le dokazovanju tistih dejstev, ki so predhodno (določno in konkretno) že zatrjevana. Tožena stranka pa določnih in konkretnih dejstev ni navedla. Ker se po drugem odstavku 214. člena ZPP dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da dejansko stanje med strankama pa ni sporno. Da bi obstajale kakšne druge ovire za izdajo odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo, tožena stranka tudi ni zatrjevala. Očitana kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

Odgovor na pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP

11. Kot je razvidno iz obrazložitve zgoraj, se je sodišče prve stopnje opredelilo do ugovora tožene stranke tako, da ga je ocenilo kot pavšalnega. K pavšalnim navedbam se dokazi ne izvajajo. Glede navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da je bila toženi stranki kršena pravica do izjave oziroma izvedbe dokazov. Zmotno je pritožbeno stališče, da konkretnih okoliščin dogovora ni treba navajati, češ, da bi o tem lahko izpovedali stranki. Iz določila prvega odstavka 7. člena, prvega odstavka 180. člena in 212. člena ZPP jasno izhaja, da mora vsaka pravdna stranka najprej določno navesti pravno pomembna dejstva. Dokaze pa predlaga zato, da tako zatrjevana dejstva z njimi dokazuje.

Odgovor na pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP

12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka sodišču prve stopnje očitala kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako, da je zgolj povzela besedilo te določbe, pritožbenega očitka pa ni konkretizirala. Navedla je še, da je o odločilnih dejstvih (vprašanje zapadlosti terjatve) nasprotje med tem, kaj se navaja v razlogih sodbe in med navedbami v ugovoru tožene stranke. Pod abstraktni dejanski stan iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa tega očitka ni mogoče subsumirati.

Odgovor na pritožbeni očitek, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo

13. Sodišče prve stopnje svoje odločitve ni utemeljilo na določbi 364. člena OZ,3 kot to zmotno meni tožena stranka, pač pa na določilih OZ, ki urejajo zakupno (najemno) pogodbo. Ker vprašanje zastaranja v tej pravdi sploh ni bilo izpostavljeno, se je sodišče prve stopnje očitno zmotno sklicevalo na omenjeno določilo. Upoštevajoč zgornje razloge pa to zmotno sklicevanje na določilo 364. člena OZ na pravilno materialnopravno presojo spornega razmerja nima nobenega vpliva.

Sklepno

14. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

-------------------------------
1 Prim. prvi odstavek 496. člena ZPP, ki je veljal pred sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 10/17; v nadaljevanju ZPP-E) in se uporabi na podlagi prvega odstavka 125. člena ZPP-E.
2 Prim. opombo 1 na tretji strani te sodbe.
3 Ta člen nosi naslov Pripoznava dolga in se glasi: (1) Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg. (2) Dolg lahko pripozna dolžnik ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi posredno, npr. da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 7/1, 180, 180/1, 212, 214, 214/2, 324, 339, 339/2, 339/2-10, 454, 454/1, 496
Datum zadnje spremembe:
10.09.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMxNjE1