<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

VSRS Sodba VIII Ips 214/2017
ECLI:SI:VSRS:2018:VIII.IPS.214.2017

Evidenčna številka:VS00024459
Datum odločbe:30.05.2018
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Sodba Pdp 680/2016
Datum odločbe II.stopnje:23.03.2017
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), Borut Vukovič (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel, Marjana Lubinič, mag. Irena Žagar
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:poškodba pri delu - padec delavca - odškodnina - kolektivno nezgodno zavarovanje - vštevanje zavarovalnine

Jedro

Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve sodišč druge in prve stopnje, tako tudi na ugotovitev, da v tem primeru kolektivno nezgodno zavarovanje ni bilo sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, temveč kot osebno zavarovanje.

Navedeno pomeni, da je v tej zadevi vprašanje vštevanja že prejete zavarovalne vsote treba presojati na podlagi drugega odstavka 972. člena OZ, ki določa, da ima zavarovalec oziroma upravičenec pravico do odškodnine od tretjega, ki je odgovoren za nastanek zavarovalnega primera, ne glede na njegovo pravico do zavarovalne vsote, če gre za osebno zavarovanje. Z drugimi besedami ta določba dopušča kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote, kadar je ta izplačana na podlagi osebnega zavarovanja.

Odgovor na vprašanje, ki je bilo dopuščeno s sklepom o dopustitvi revizije se tako glasi, da se v konkretnem primeru zavarovalnina, ki je bila tožniku izplačana na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, ne všteva v prisojeno odškodnino, čeprav je zavarovalno premijo plačal delodajalec.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v petnajstih dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 87,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določene v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. S sodbo sodišča prve stopnje je bilo toženi stranki med drugim naloženo tudi, da tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka plača znesek 800,00 EUR iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jo je tožnik utrpel zaradi padca na službenem parkirišču. Predlog tožene stranke, da se v prisojeno odškodnino všteje izplačana zavarovalnina, je zavrnilo z utemeljitvijo, da je tožnik izplačani znesek prejel na podlagi nezgodnega zavarovanja in ne na podlagi zavarovanja pred odgovornostjo. Iz uveljavljane sodne prakse naj bi izhajalo, da je nezgodno zavarovanje osebno zavarovanje, zato je dopustna komulacija odškodnine in zavarovalne vsote.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči prvostopenjskega sodišča.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom VIII DoR 39/2017 z dne 23. 5. 2017 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali se je zavarovalnina, ki je bila tožniku izplačana na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, všteva v prisojeno odškodnino, če je zavarovalno premijo plačal delodajalec.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije iz leta 1983 izhaja, da se zavarovalnina, izplačana na podlagi nezgodnega kolektivnega zavarovanja, všteva v odškodnino, če je zavarovalna premija plačana iz sredstev delodajalca. Domneva se (če ni dokazano nasprotno), da je v takšnem primeru sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo, zato je treba prejeto zavarovalnino iz naslova nezgodnega kolektivnega zavarovanja odšteti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo. Navedeno naj bi izhajalo tudi iz sodb Vrhovnega sodišča VIII Ips 154/2014 z dne 13. 1. 2015, II Ips 117/2009 z dne 3. 9. 2009 in II Ips 122/2006 z dne 20. 9. 2007. Sodišči prve in druge stopnje se neutemeljeno sklicujeta na domnevno drugačno sodno prakso, saj iz nje izhaja, da je kumulacija zavarovalnine in odškodnine dopustna, kadar je poleg zavarovanja pred odgovornostjo sklenjeno tudi nezgodno zavarovanje, kar pa ne ustreza dejanskemu stanu konkretnega primera. Sodišče bi ob pravilni uporabi tretji odstavka 972. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001) moralo šteti, da je bilo zavarovanje sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, zaradi česar bi izplačano zavarovalnino v valorizirani vrednosti morali odšteti od dosojene odškodnine.

5. Tožnik je v odgovoru na pritožbo prerekal pritožbene navedbe in predlagal zavaritev revizije kot neutemeljene.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V primeru dopuščene revizije revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Tožniku je Zavarovalnica A. na podlagi police nezgodnega zavarovanja, za katero je premijo plačevala tožena stranka, dne 17. 6. 2011 izplačala zavarovalno vsoto v višini 600,00 EUR. V tej zadevi je sporno, ali se že prejeta zavarovalna vsota všteva v odškodnino, ki gre tožniku zaradi istega škodnega dogodka in jo tožnik vtožuje v tem sporu.

9. Tožena stranka se sklicuje na pravno mnenje sprejeto na Občni seji Vrhovnega sodišča SVS z dne 28. 5. 1984, na katero se sklicujeta tudi sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 154/2014 z dne 13. 1. 2015 in II Ips 117/2009 z dne 3. 9. 2009. V skladu s tem mnenjem se domneva, da je sklenjeno zavarovanje pred odgovornostjo, če je zavarovalna premija za nezgodno kolektivno zavarovanje plačana iz sredstev delodajalca, s tem, da se lahko dokazuje, da je bilo sklenjeno osebno zavarovanje. Ne gre za neizpodbitno domnevo, saj je vedno možno dokazati tudi nasprotno, torej, da je kolektivno nezgodno zavarovanje, za katerega premijo plačuje delodajalec, sklenjeno kot osebno zavarovanje in ne kot zavarovanje pred odgovornostjo.

10. Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve sodišč druge in prve stopnje, tako tudi na ugotovitev, da v tem primeru kolektivno nezgodno zavarovanje ni bilo sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, temveč kot osebno zavarovanje. Takšna dejanska ugotovitev je tudi v skladu z zavarovalno polico.

11. Navedeno pomeni, da je v tej zadevi vprašanje vštevanja že prejete zavarovalne vsote treba presojati na podlagi drugega odstavka 972. člena OZ, ki določa, da ima zavarovalec oziroma upravičenec pravico do odškodnine od tretjega, ki je odgovoren za nastanek zavarovalnega primera, ne glede na njegovo pravico do zavarovalne vsote, če gre za osebno zavarovanje. Z drugimi besedami ta določba dopušča kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote, kadar je ta izplačana na podlagi osebnega zavarovanja. Sodišče je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ob sklicevanju na to določbo tožniku dosodilo celoten znesek ugotovljene pravične denarne odškodnine za utrpljeno nepremoženjsko škodo in tega zneska ni zmanjšalo za že prejeto zavarovalno vsoto, ki je bila tožniku izplačana na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, za katerega je premijo plačevala tožena stranka.

12. Obenem ugotovitev, da je šlo pri zavarovalni polici, na podlagi katere je bila tožniku izplačana zavarovalna vsota, za osebno zavarovanje in ne za zavarovanje pred odgovornostjo, izključuje uporabo tretjega odstavka 972. člena OZ. Ta določa, da se določbe prejšnjih dveh odstavkov (ta se nanašata na izključitev subrogacije in možnost kumuliranja odškodnine in zavarovalne vsote) ne nanašajo na primer, ko je nezgodno zavarovanje sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo.

13. Neutemeljeno je revizijsko sklicevanje na domnevno drugačno sodno prakso, ki naj bi bila razvidna iz odločb Vrhovnega sodišča VIII Ips 154/2014 z dne 13. 1. 2015, II Ips 506/2003 z dne 27. 1. 2005, II Ips 117/2009 z dne 3. 9. 2009 in II Ips 122/2006 z dne 20. 9. 2007. V sodbi II Ips 506/2003 z dne 27. 1. 2005 je stališče Vrhovnega sodišča nasprotno od tistega, ki mu ga pripisuje revizija. Sodišče je namreč pritrdilo stališču sodišč druge in prve stopnje o nevštevanju zavarovalne vsote v odškodnino. Zavzelo je stališče, da zato, ker je nezgodno zavarovanje osebno zavarovanje, obvelja, da je ob nastanku zavarovalnega primera kumulacija odškodnine in zavarovalne vsote dopustna (tudi v primeru), ko je premijo za kolektivno nezgodno zavarovanje plačalo toženo podjetje iz svojih sredstev. V preostalih odločbah, na katere se sklicuje tožena stranka, pa ni bilo ugotovljeno, da bi šlo pri sklenjenih kolektivnih nezgodnih zavarovanjih za osebno zavarovanje, kot je bilo ugotovljeno v tem sporu. Zato je Vrhovno sodišče v navedenih odločbah ob sklicevanju na sodno prakso lahko zavzelo stališče, da bi sodišče moralo zaključiti, da je bilo kolektivno nezgodno zavarovanje sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo.

14. Ob presoji, da je dokazano, da je bilo kolektivno nezgodno zavarovanje, na podlagi katerega je bila tožniku izplačana zavarovalna vsota, sklenjeno kot osebno zavarovanje, je odločitev sodišča tudi povsem skladna z odločitvami Vrhovnega sodišča v sodbah II Ips 506/2003 z dne 27. 1. 2005 in II Ips 1077/2007 z dne 10. 9. 2009, na katere se je pravilno sklicevalo že sodišče prve stopnje.

15. Da je za odločitev o vštevanja oziroma nevštevanja zavarovalne vsote v odškodnino odločilna dejanska vsebina zavarovalne police, je razvidno iz stališča Vrhovnega sodišča v sklepu VIII Ips 161/1997 dne 24. 3. 1998. Sodišče je zavzelo stališče, da že zakon omogoča, da je tudi nezgodno zavarovanje sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, kar pomeni, da bi se v takem primeru zavarovalna vsota vštevala v odškodnino, vendar pa mora biti takšen namen razviden iz zavarovalne police. Takšen namen iz police za nezgodno zavarovanje (priloga B 20) ni razviden.

16. Odgovor na vprašanje, ki je bilo dopuščeno s sklepom o dopustitvi revizije se tako glasi, da se v konkretnem primeru zavarovalnina, ki je bila tožniku izplačana na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, ne všteva v prisojeno odškodnino, čeprav je zavarovalno premijo plačal delodajalec.

17. Na podlagi 378. člena ZPP je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena.

18. Tožena stranka z revizijo ni uspela, zato je v skladu z načelom odgovornosti za uspeh, kot ga določa 154. člen ZPP, tožniku dolžna povrniti utemeljeno priglašene stroške odgovora na revizijo. Ti znašajo 87,84 EUR (odgovor na revizijo 60,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev 12,00 EUR, 22 % DDV 15,84 EUR).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 972, 972/2, 972/3
Datum zadnje spremembe:
06.09.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMxNjA2