<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sodba II Cpg 432/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CPG.432.2019

Evidenčna številka:VSL00025617
Datum odločbe:24.07.2019
Senat, sodnik posameznik:Ladislava Polončič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:podjemna pogodba (pogodba o delu) - opustitev izvedbe dokaza - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek v sporu majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog - zavrnitev dokaznega predloga - dopustni razlogi - pravilo o obojestranskem zaslišanju - procesno ravnotežje med strankama

Jedro

Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki v postopku v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Lahko sicer predstavlja kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar le v primeru, kadar razlogi za takšno odločitev niso ustavno sprejemljivi in takrat, kadar sodišče razlogov za svojo odločitev ne pojasni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki v osmih dneh plačati 1.710,25 EUR s pripadki (I. točka izreka) in njene stroške postopka v znesku 440,40 EUR s pripadki (II. točka izreka).

2. Proti tej sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov ni navedla. Predlagala je, da pritožbeno sodišče o zadevi ponovno odloči, oziroma da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP, izhaja da je tožena stranka pri tožeči stranki naročila storitve prevajanja in lektoriranja. Tožeča stranka ji je za opravljene storitve v mesecu aprilu 2018 izdala račun št. 33 z dne 30. 4. 2018 v znesku 1.775,66 EUR, ki je zapadel v plačilo 30. 5. 2018, tožena stranka pa ga je poravnala le delno, in sicer v znesku 878,22 EUR. Za opravljene storitve v mesecu maju 2018 pa ji je izdala račun št. 45 z dne 31. 5. 2018 v znesku 812,81 EUR, ki je v plačilo zapadel 30. 6. 2018, tožena stranka pa ga ni poravnala. Tožena stranka ceni in kvaliteti opravljenih storitev ni ugovarjala. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje presodilo, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo (619. člen OZ). Ker tožena stranka opravljenih storitev ni v (celoti) plačala, je tožbenemu zahtevku ugodilo.

6. Pritožnica je sodišču prve stopnje očitala, (1) da pri odločanju ni upoštevalo vseh dokazov in (2) da ji je kršilo „pravico do obojestranskega zaslišanja“. Ponovno je predlagala zaslišanje priče A. A., za katero je navedla, da je sodelovala pri izvedbi projekta.

7. Opustitev izvedbe dokaza je procesna kršitev relativnega značaja iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki v postopku v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Lahko sicer predstavlja kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar le v primeru, kadar razlogi za takšno odločitev niso ustavno sprejemljivi in takrat, kadar sodišče razlogov za svojo odločitev ne pojasni (prim. 287. člen ZPP).

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dokazni predlog za zaslišanje priče A. A. zavrnilo,1(1) ker tožena stranka ni podala ustrezne trditvene podlage in (2) ker tožena stranka, ki je v postopku vložila le ugovor zoper sklep o izvršbi, ni substancirano prerekala trditev tožeče stranke iz dopolnitve tožbe z dne 18. 12. 2018.2 Ker pavšalne navedbe sodišča ne zavezujejo k izvajanju dokazov (212. člen ZPP), nespornih dejstev pa ni treba dokazovati (214. člen ZPP), so razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev dokaznega predloga prepričljivi in ustavno sprejemljivi. Zato sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo pravila obojestranskega zaslišanja strank iz 258. člena ZPP, ki sicer lahko tudi preraste v absolutno bistveno kršitev določil iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Do tega lahko npr. pride takrat, kadar sodišče v dokaznem postopku brez utemeljenih razlogov zasliši le eno stranko, drugi pa to pravico odreče in s tem poruši procesno ravnotežje med strankama. V obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo na podlagi zakonskega pooblastila iz 454. člena ZPP izdalo brez razpisa naroka za glavno obravnavo. Zato strank sploh zasliševalo ni. Sicer pa je predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke zavrnilo iz tistih razlogov, ki so že navedeni v 8. točki zgoraj.

10. Pritožnica tudi ne more uspeti s pritožbenim ponavljanjem, da je tožbeni zahtevek neutemeljen, ker ni v skladu z dejanskim stanjem odprtih terjatev. S tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v tem sporu ni dovoljen (prvi odstavek 458. člen ZPP).

11. Tožena stranka se je na pravdne stroške pritožila le posledično. Ker pa s pritožbo ni uspela, tudi s pritožbo proti odločitvi o pravdnih stroških ne more uspeti.

12. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločbo (353. člena ZPP).

-------------------------------
1 Glej 6. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.
2 Zato je sodišče prve stopnje dejstva, ki jih je tožeča stranka navedla v dopolnitvi tožbe z dne 18. 12. 2018, štelo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 619
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212, 258, 287, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8
Datum zadnje spremembe:
06.09.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMxNTgx