<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sklep Cst 93/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:CST.93.2019

Evidenčna številka:VSL00022546
Datum odločbe:07.03.2019
Senat, sodnik posameznik:Magda Teppey (preds.), Ladislava Polončič (poroč.), Tadeja Zima Jenull
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - neprerekana dejstva - pritožbene novote

Jedro

V zvezi s prodanim avtom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnica med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni prerekala navedb upravitelja, da so se po podatkih, razvidnih na avto.net, primerljiva vozila takrat prodajala po 10.000,00 EUR. Prerekala tudi ni njegove navedbe, da dogovorjene kupnine za avto od matere nikoli ni prejela, niti terjala. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ta dejstva štelo za ugotovljena. Te zaključke sodišča prve stopnje pritožnica sedaj izpodbija z zgoraj povzetimi novimi dejstvi in dokazi, ki pa jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnica B. M. sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. S sklepom z dne 9. 7. 2018 (procesno dejanje 3, v nadaljevanju p.d.) je sodišče prve stopnje na predlog dolžnice začelo stečajni postopek nad njo. S sklepom z dne 23. 8. 2018 (p.d. 15) pa je začelo tudi postopek odpusta obveznosti dolžnici, v katerem ji je določilo preizkusno obdobje treh let in šestih mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti. Dne 5. 9. 2018 je upnica M. B. s. p. proti odpustu obveznosti vložila ugovor (p.d. 18), dne 19. 9. 2018 (p.d. 24) v zvezi z izjavo na naroku 24. 9. 2018 (p.d. 25) pa tudi stečajni upravitelj.

2. Bistveni očitki, ki izhajajo iz obeh ugovorov so, da je dolžnica leta 2017 prodala objekt na M., v katerem je opravljala svojo dejavnost in sicer za kupnino v višini 90.000,00 EUR. To kupnino pa je izročila materi za poplačilo njenega hipotekarnega kredita. S tem naj bi zmanjšala svoje premoženje in oškodovala upnike. Isto je storila tudi s tem, da je 9. 6. 2018 materi prodala svoj osebni avtomobil ..., letnik 2013 za 2.500,00 EUR, čeprav je bil vreden 10.000,00 EUR. Pri tem kupnine ni prejela, niti je od mame nikoli ni zahtevala. Prevzemala je tudi obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njenim premoženjskim stanjem. Iz izkaza poslovnega izida iz leta 2017 izhaja, da je imela dolžnica ob koncu tega leta negativni kapital v višini 17.364,52 EUR. Po prodaji omenjenega objekta pa je dolžnica nadaljevala s poslovanjem v istem objektu, za katerega je odtlej plačevala najemno, ki je znašala 1.500,00 EUR mesečno. Ker bi se morala zavedati, da ne bo sposobna pokrivati stroškov poslovanja, ni ravnala gospodarno. Zato naj bi bilo očitno, da je glede na zmanjšanje svojega premoženja zaradi prodaje omenjenega objekta, prevzemala nesorazmerne obveznosti.

Izpodbijani sklep

3. Z izpodbijanim sklepom (p.d. 38) je sodišče prve stopnje postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Pojasnilo je, da je dolžnica v relevantnem petletnem obdobju pred uvedbo postopka osebnega stečaja zgolj za kupnino v višini 2.500,00 EUR prodala avto materi, čeprav je bil vreden približno 10.000,00 EUR, dogovorjene kupnine pa ni nikoli niti prejela niti terjala. Poleg tega je prodani lokal vzela nazaj v najem za visoko najemnino in nadaljevala s svojo dejavnostjo, čeprav se le-ta ni v ničemer spremenila, stroški povezani z dejavnostjo pa so ji bili poznani. S tem naj bi storila dejanje, ki ga je sodišče prve stopnje subsumiralo pa abstraktni dejanski stan iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZPP, po katerem velja, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta, če stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja razpolaga s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo ali če prevzema obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem.

Dolžničina pritožba

4. Proti temu sklepu se je dolžnica pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega materialnega prava ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Med drugim je navedla, da je imela utemeljene razloge za prodajo lokala in izročitev denarja materi za plačilo nepremičnin, ki jih je dobila od mame. Po prodaji je imela možnost ali postati brezposelna ali vzeti lokal v najem. Odločila se je za najem in upala, da ji bo uspelo. K temu jo je prigovarjala tudi lastnica lokala, čeprav je poznala njeno slabo premoženjsko stanje. Za materi prodani osebni avtomobil je navedla, da ga ni mogla vzdrževati, poleg tega pa je bil tudi v slabem stanju. Bil je v okvari, ker je puščala hladilna tekočina, ploščice je bilo potrebno zamenjati, motor je nagajal, vozilo je imelo veliko prevoženih kilometrov itd. Kupnine sicer še ni prejela, z mamo pa sta bili dogovorjeni, da jo bo poravnala, ko bo denar imela. Kot zmotno je ocenila ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi bil ta avto ob prodaji vreden preko 10.000,00 EUR in k pritožbi priložila print internetnih strani, iz katerih je razvidno, da se je avto takega tipa takrat prodajal za 7.099,00 EUR. Od tržne vrednosti je odštela tudi stroške bivanja pri materi. Pojasnila je, da ti, glede na to, da živi pri materi s svojo hčerko, znašajo mesečno približno 500,00 EUR. Zavzela je tudi stališče, da prodaja ni povzročila zmanjšanja vrednosti njenega premoženja. Zavzela je stališče, da bi jo morala tudi upnica B. M., ki je bila njena računovodkinja, opozoriti na "grozno stanje njenega poslovanja". Po njenem mnenju je ustavitev postopka obveznosti nesorazmeren ukrep. Zato je predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Odgovora na pritožbo

5. Na pritožbo je odgovorila upnica B. M. (p.d. 59), pa tudi upravitelj (p.d. 60). Oba sta predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

K odločitvi o pritožbi

6. Pritožba ni utemeljena.

7. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče le sklicuje na določilo prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP o namenu postopka odpusta obveznosti, ki ga je v svojem sklepu povzelo (drugi odstavek na 3. strani) že sodišče prve stopnje in njegov pomen tudi popolno in pravilno obrazložilo. Enako velja za določilo četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, na katerega 3. točko je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da očitane prodaje nepremičnine, to je poslovne zgradbe, v kateri je dolžnica opravljala svojo dejavnost in porabe kupnine za poravnavo hipotekarnega kredita dolžničine matere sodišče prve stopnje ni štelo kot okoliščino, ki bi kazala, da dolžnica ni vredna odpusta obveznosti. Zato se pritožbeno sodišče do pritožbene navedbe, povezane s tem ugovornim očitkom, ne opredeljuje.

8. V zvezi s prodanim avtom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnica med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni prerekala navedb upravitelja, da so se po podatkih, razvidnih na avto.net, primerljiva vozila takrat prodajala po 10.000,00 EUR. Prerekala tudi ni njegove navedbe, da dogovorjene kupnine za avto od matere nikoli ni prejela, niti terjala. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ta dejstva štelo za ugotovljena. Te zaključke sodišča prve stopnje pritožnica sedaj izpodbija z zgoraj povzetimi novimi dejstvi in dokazi, ki pa jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Iz določila prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP namreč izhaja, da sme v pritožbi pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti že tekom postopka pred sodiščem prve stopnje. Tega pa pritožnica ni storila. Zato omenjenih ugotovitev sodišča prve stopnje v zvezi z avtomobilom, prodanim materi, pritožnica ni izpodbila. Glede na navedeno pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je podana domneva iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

9. Pritožbeno sodišče razume stisko dolžnice, ki se je znašla pred dilemo, ali naj prodani lokal vzame v najem in nadaljuje z opravljanjem dejavnosti, ali pa naj ostane brez zaposlitve in brez prihodkov. Glede na to, da že dejstva, povezana z avtomobilom, ki ga je prodala mami, zadoščajo za presojo, da je podana domneva iz četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb v zvezi očitkom, da je v kritičnem obdobju dolžnica prevzemala tudi obveznosti, ki so nesorazmerne z njenim premoženjskim stanjem, ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

10. Pritožba je torej neutemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Po določilu prvega odstavka 129. člena ZFPPIPP vsak upnik sam pokriva svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da upnica, ki jo zastopa odvetnik M. B. iz Ko., sama krije svoje stroške, povezane s sestavo odgovora na pritožbo, torej svoje stroške pritožbenega postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 399, 399/1, 399/4, 399/4-1
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1
Datum zadnje spremembe:
16.08.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwOTEw