<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep Cst 137/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:CST.137.2019

Evidenčna številka:VSL00021422
Datum odločbe:02.04.2019
Senat, sodnik posameznik:dr. Damjan Orož (preds.), Mateja Levstek (poroč.), Andreja Strmčnik Izak
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:postopek osebnega stečaja - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - poročilo o stanju dolžnikovega premoženja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka

Jedro

Pravica do odpusta obveznosti, ki je zakonska pravica, močno posega v ustavno pravico upnika do poplačila njegove terjatve, kar je del pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Pravica do odpusta obveznosti je med drugim odvisna tudi od izpolnjevanja obveznosti, ki jih stečajnemu dolžniku nalaga zakon. Kršitve teh obveznosti je zaradi poseganja v ustavno pravico upnika treba obravnavati še posebej strogo, ne pa v prekinjenem izvršilnem postopku.

Vsa vprašanja, ki ste tičejo lastninske pravice na predmetih, ki so sicer del stečajne mase, pa je treba izvrševati v stečajnem postopku, kar velja tudi za postopek osebnega stečaja, ne pa v prekinjenem izvršilnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

    2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil stečajni dolžnik. V pritožbi navaja, da ni lastnik vsebine sefa, ker je dejanski in ekonomski najemnik sefa njegova mama P. D., o čemer je upraviteljico obvestil z dopisom z dne 27. 5. 2018. Zato P. D. tudi razpolaga s ključi sefa in kartico za dostop do sefa. Takoj po posegu, ki mu ga naroči P. D., dolžnik ključe sefa in kartico izroči materi nazaj v posest, vse kar vlaga v sef, mu je izročeno v zaprti kuverti in z vsebino stečajni dolžnik ni seznanjen. V sefu pa nima nobenega svojega premoženja. Iz sklepa ne izhaja noben dokaz, da ima stečajni dolžnik v sefu kakršnokoli premoženje. Ekonomsko lastništvo premoženja pa je lahko tudi drugačno od uradnega, smatra se, da je pravi lastnik premoženja tisti, ki ga uporablja, tu pa je dejanski najem sefa še toliko bolj jasen. Ne lastništvo sefa ne najemna pogodba za sef ne predstavlja premoženja, ki naj bi ga imel stečajni dolžnik. Premoženje predstavlja le morebitna vsebina sefa, v stečajnem postopku pa ni bilo ugotovljeno, da se v sefu nahaja kakršnokoli premoženje, še manj pa premoženje stečajnega dolžnika. Upraviteljica bi lahko uvedla postopek, s katerim bi se vpogledalo v vsebino sefa, tega pa iz neznanega razloga ni naredila. Upraviteljica tudi ni pozvala P. D. na izročitev ključev sefa in kartice za dostop do sefa, čeprav jo je dolžnik z dopisom z dne 27. 5. 2018 obvestil, da s tem razpolaga izključno ona. Izpodbijani sklep nepravilno navaja, da stečajni dolžnik upraviteljici ni predložil nobenih dokazov, da je lastnica stvari v sefu P. D., kar pa ne vzdrži resne pravne presoje, saj je P. D. to potrdila že s citiranim dopisom in je upraviteljica nikoli ni pozvala, naj ji to še posebej obrazloži ali izkaže. Sodišče ne pojasni, zakaj bi moral dolžnik že v uvodnem razgovoru stečajni upraviteljici pojasniti, da je najemnik sefa. Navedel je vse svoje premoženje, kot mu je to pojasnila tudi upraviteljica. V sefu nima nobenega premoženja, na sef, najet na njegovo ime, se sploh ni spomnil. Dolžnik je prava neuka stranka, upraviteljica pa ga ni opozorila tudi na morebitne sklenjene najemne pogodbe. Dolžnik tudi nima nobene možnosti, da upraviteljici omogoči vpogled v vsebino sefa, kar je tudi pojasnil. Ugotovitve izpodbijanega sklepa dejansko pomenijo, da sodišče očita stečajnemu dolžniku to, da ni svoje matere fizično prisilil k izročitvi ključa in kartice sefa, saj mu jih prostovoljno ni želela izročiti. Tako sodišče torej tolerira nasilje za dosego določenih ciljev, kar je nedopustno. To bi tudi pomenilo, da je sodišče ugotovilo obstoj premoženja, ki sploh ni določeno ne po vrsti ne po velikosti. Sodišče premoženja ni navedlo in je obstoj premoženja ugotovilo le hipotetično. Glede premičnin, ki so bile predmet rubeža, je dolžnik navedel, da je upraviteljico obvestil, da sta lastnika teh premičnin E., d. o. o., in E. D., v izvršilnem postopku pa sta vložila ugovor tretjega in izkazala lastništvo zarubljenih premičnin. Dolžnik je upraviteljici tudi predložil pogodbo, sklenjeno z materjo za uporabo sobe in souporabo kopalnice, iz pogodbe pa izhaja, da ne sme uporabljati drugega, v sobi ne sme imeti nobene svoje premičnine, razen stvari za osebno uporabo, tudi na zemljišču ne sme hraniti ničesar, kar bi bilo njegovega. Nobena premična stvar, ki je bila predmet izvršbe ali se nahaja na zemljišču ali v hiši, ni v lasti stečajnega dolžnika. Glede ogleda premičnin je upraviteljici povedal, da naj se o tem dogovori z njegovo mamo, saj je ona lastnica nepremičnin in dolžnik ne more dovoliti vstopa v prostore, ki jih nima ne v lasti ne v najemu, upraviteljica pa P. D. nikoli ni poklicala, da bi se dogovorila glede ogleda. Če bi ji dolžnik omogočil ogled teh nepremičnin, bi s tem storil kaznivo dejanje. Dolžnik tudi nima denarja za nakup mobilnega telefona oziroma nakup in uporabo interneta ter nakup računalnika, kar je upraviteljici pojasnil. Ko je bil obveščen o klicu upraviteljice, jo je poklical nazaj, telefonska številka, na katero se je občasno javljal in z nje klical, je v lasti D. B., ki mu občasno dovoli uporabo svojega telefona, kar je pojasnil tako upraviteljici kot na naroku za obravnavanje ugovora. Upraviteljica je navedla nekaj neuspelih telefonskih razgovorov, zamolčala pa kar obširno število le-teh, zamolčala je tudi, da je bil stečajni dolžnik pri njej tudi večkrat na razgovoru. Stvari, ki so bile zarubljene, dolžnik sploh ne sme izročiti, saj bi s tem storil kaznivo dejanje, prav tako jih nima v posesti in jih tudi nikoli ni imel. Prekinitev izvršilnega postopka ne vpliva na vse do tedaj izdane sklepe in izvršena dejanja v izvršilnem postopku, saj postopek ni končan, temveč le prekinjen. Nepravilno pa je tudi tolmačenje, da je ugovor tretjih, podan v izvršilnem postopku, brezpredmeten glede izročitve stvari, ki so bile predmet rubeža, saj izvršilni postopek le miruje in se bo nadaljeval. Dolžnik tudi ni prejel priporočene poštne pošiljke stečajne upraviteljice, tudi upraviteljica je pojasnila, da se je ta pošta vrnila na njen naslov, zato z njo ni mogel biti seznanjen. V času viška dopustov tudi ni pošteno pričakovati, da je oseba ravno tisti čas doma. Dopust sta mu omogočila njegova prijateljica in brat, pošte pa zato nikoli ni videl. Upraviteljica tudi ni predložila dokazila, da je bila pošta dejansko poslana s priporočeno pošto na naslov dolžnika, to so le neizkazane navedbe. Dolžnik se nikoli ni izogibal plačilu nobenih svojih obveznosti in izpolnitvi obveznosti iz 383.b in 384. člena ZFPPIPP.

    3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila in se pri tem sklicevala na svoje dotedanje opredelitve. Dodala je tudi, da glede vsebine bančnega sefa noben upnik ni prijavil izločitvene pravice. Tudi na premičninah noben upnik ni prijavil izločitvene pravice, zato je upraviteljica utemeljeno pozivala stečajnega dolžnika, da ji izroči premičnine. Dolžnik bi si moral prizadevati, da upraviteljici omogoči dostop do premičnin, neutemeljeno pa trdi, da bi morala upraviteljica lastnico nepremičnine pozvati k izročitvi premičnin. V ugovornem postopku tudi dolžnik ni navedel nobenih dejstev in predložil dokazov, iz katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da dolžnik nima dostopa do premičnin. Dolžnik si na vsak način prizadeva, da upraviteljici prepreči ogled in izročitev premičnin.

    4. Pritožba ni utemeljena.

    5. V ugovoru upraviteljica dolžniku očita, da je kršil 383.b in 384. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, kar je razlog za ugovor iz 2. točke prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP.

    6. Po 383.b členu ZFPPIPP je dolžnik dolžan sodelovati s sodiščem in z upraviteljem ter se odzvati na sodna pisanja in pozive upravitelja (prvi odstavek); sodišču in upravitelju mora poleg identifikacijskih podatkov posredovati tudi naslednje kontaktne podatke, na katerih je zanesljivo dosegljiv: elektronski naslov ali telefonsko številko in poštni naslov za vročanje pošiljk, če je ta različen od naslova njegovega stalnega ali začasnega prebivališča (drugi odstavek).

    7. Pravica do odpusta obveznosti, ki je zakonska pravica, močno posega v ustavno pravico upnika do poplačila njegove terjatve, kar je del pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Pravica do odpusta obveznosti je med drugim odvisna tudi od izpolnjevanja obveznosti, ki jih stečajnemu dolžniku nalaga zakon. Kršitve teh obveznosti je zaradi poseganja v ustavno pravico upnika treba obravnavati še posebej strogo. Obveznost dosegljivosti iz 383.b člena ZFPPIPP je pač ena od obveznosti, ki jih dolžnik ima. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik te svoje obveznosti ni izpolnjeval, dolžnik pa tega niti ne zanika. Navaja le, da telefon pač ni njegov, zato ne more biti vedno dosegljiv na telefonski številki in tudi ne poklicati nazaj, glede neprevzema poštne pošiljke pa navaja, da je šlo pač za čas dopustov, ko je bil na dopustu, ki sta mu omogočila prijateljica in brat. Ob tem pa že iz navedb upraviteljice izhaja, da je bil dolžnik praviloma dosegljiv na telefonski številki, dokler ni upraviteljica začela vztrajati pri izročitvi premičnin in vpogledu v sef. Prav tako je v skladu z zakonskim določilom dolžnik tudi dolžan vedno prevzeti vsako pošiljko, ki mu jo pošlje upraviteljica ali sodišče. Dolžnik tako ni ravnal. Izgovarjanje, da gre za čas dopustov, ga te dolžnosti ne odvezuje. Dolžnik mora biti vedno dosegljiv, pri čemer ni predložil kakih dokazov, da bi dejansko bil v času, ko mu je upraviteljica poslala poziv, kje na dopustu. Tudi če dolžniku kdo omogoči dopust, pa to še ne pomeni, da dolžnik ni dolžan biti tudi v tem času dosegljiv tako upravitelju kot sodišču. Dolžnik pa te svoje obveznosti ni izpolnil. Če mu dopust onemogoča dosegljivost, pač ne bi smel na dopust. Po oceni višjega sodišča že ta kršitev zadostuje za ugoditev ugovoru proti odpustu obveznosti.

    8. Vendar pa to ni edina kršitev stečajnega dolžnika. Po 384. členu ZFPPIPP mora dolžnik sodišču dati poročilo o stanju svojega premoženja (prvi odstavek 384. člena ZFPPIPP), upravitelju ali sodišču mora na njegovo zahtevo dati vsa pojasnila in dokumente o svojem premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja (2. točka šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP), upravitelju pa mora tudi nemudoma sporočiti vsako spremembo podatkov (1. točka šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP). Dolžnik podatka o tem, da je lastnik oziroma najemnik sefa pri banki, ni navedel ne v poročilu o stanju svojega premoženja ne upraviteljici na uvodnem razgovoru, ko ga je spraševala o premoženju. Prav tako je ni obvestil o tem, da so bile v izvršilnem postopku proti njemu zarubljene premičnine.

    9. Dejstvo, da so bile premičnine zarubljene v izvršilnem postopku, v postopku ni bilo sporno. Ker so bile zarubljene v izvršilnem postopku, ki teče nad dolžnikom, se šteje, da gre za njegove stvari, kar izhaja iz 83. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ. V skladu s 389. členom v zvezi z 224. členom ZFPPIPP zato te premičnine spadajo v stečajno maso, razen če kdo glede njih uveljavi in tudi izkaže izločitveno pravico v smislu 22. člena ZFPPIPP. V obravnavani zadevi nihče ni prijavil izločitvene pravice na teh premičninah. Dolžnik je v zvezi s tem na naroku z dne 20. 9. 2018 predložil tudi ugovor tretjega zoper rubež premičnin, ki je datiran z dne 19. 9. 2019, torej en dan pred narokom. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ugovor tretjega, podan v izvršilnem postopku po začetku postopka začetka osebnega stečaja (ta se je začel 15. 12. 2017), ni tisto pravno sredstvo, ki bi uspešno izločilo stvar iz stečajne mase. Izvršilni postopek je bil namreč na podlagi 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP prekinjen, na podlagi 1. točke drugega odstavka 280. člena pa se, ko je upnik pravočasno prijavil terjatev in izločitveno pravico, postopek izvršbe ustavi, ne da bi se razveljavila dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico. Za stališče v pritožbi, da se bo izvršilni postopek še nadaljeval, tako ni pravne podlage. Vsa vprašanja, ki ste tičejo lastninske pravice na predmetih, ki so sicer del stečajne mase, pa je treba izvrševati v stečajnem postopku, kar velja tudi za postopek osebnega stečaja (299. člen v zvezi s 383. členom ZFPPIPP), ne pa v prekinjenem izvršilnem postopku. Ni pa dvoma, da dolžnik, ki je predlog za začetek postopka osebnega stečaja vložil en teden po rubežu v izvršilnem postopku, upraviteljice o tem dejstvu ni obvestil.

    10. Glede sefa v banki se višje sodišče strinja s stališčem, da bi dolžnik tudi o tem moral poročati upraviteljici; navedba, da naj bi na to pozabil, je vsaj neresna. Ker je dolžnik lastnik oziroma najemnik sefa, se upošteva, da so stvari v sefu njegove. Dolžnik upraviteljici ne omogoči, da bi si ogledala vsebino sefa, zato upraviteljica ne more točno navesti, katere so tiste stvari v sefu, ki so del stečajne mase. Zaenkrat pač zadostuje njena navedba, da je del stečajne mase tudi vsebina sefa. Nadaljnje dejstvo tudi je, da v zvezi z vsebino sefa nihče ni prijavil izločitvene pravice. Ob trditvah, da z vsebino razpolaga le dolžnikova mati P. D., ima vsaj ona nedvomno možnost, da točno navede, kaj je v sefu in v zvezi s tem prijavi izločitveno pravico.

    11. Iz spisa sicer ni videti, da bi upraviteljica že podvzela kakšna dejanja, s katerimi bi prišla do vsebine sefa, torej dejanja, ki bi ji omogočila vpogled v sef in pregled stvari, ko ključa za dostop do sefa od dolžnika ne prejme. Višje sodišče pa je prepričano, da bo upraviteljica s takim postopkom nemudoma začela, kar ji nenazadnje nalagajo tudi določa 97. in 98. člena ZFPPIPIP. Enako velja tudi za prevzem posesti na premičninah, ki so bile zarubljene. Ni sicer razumljivo, zakaj upraviteljica še ni storila ničesar v tej smeri, saj njene navedbe, razen pozivov dolžniku, na kaj takega ne kažejo. Vendar pa to ne pomeni, da bi bil zato njen ugovor proti odpustu obveznosti neutemeljen. Tudi če bi dolžnik sedaj začel sodelovati z njo in ji omogočil dostop do premičnin in do vsebine sefa ali pa če bi bila upraviteljica uspešna s postopki za odprtje sefa in prevzem premičnin, to v ničemer ne bi vplivalo na dolžnikovo kršitev obveznosti, ki upraviteljici ni sporočil vsega svojega premoženja, kot bi moral, prav tako pa tega premoženja ni navedel v poročilu, podanem ob začetku postopka osebnega stečaja. Pri tem višje sodišče poudarja, da ne upraviteljica ne sodišče prve stopnje nista od dolžnika zahtevala, da proti materi uporabi silo oziroma podzvame kakšna dejanja, zaradi katerih bi končal v kazenskem postopku. Dolžnik ima pač sodelovalno dolžnost, najmanj kar pa bi bilo od njega pričakovati, je, da bo vse to premoženje navedel upraviteljici oziroma sodišču, kot mu to nalaga tudi zakon. Dolžnik pa z upraviteljico niti ne sodeluje vsaj od takrat, ko je zahtevala od njega dostop do sefa in do premičnin, upraviteljici sploh ni dosegljiv po telefonu, njene pošte pa ni prevzel.

    12. Zaključki sodišča, da je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b člena in 384. člena ZFPPIPP so tako pravilni, zato je tudi odločitev pravilna. Kot je višje sodišče že poudarilo, odpust močno posega v upnikovo ustavno pravico do plačila terjatve, zato mora dolžnik zelo vestno izpolnjevati svoje obveznosti, sicer ni upravičen do pravne dobrote odpusta obveznosti. Ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvi odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

    Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 97, 98, 132, 132/3, 132/3-2, 224, 280, 280/2, 280/2-1, 299, 383b, 383b/1, 383b/2, 384, 384/1, 384/6, 384/6-1, 384/6-2, 389, 403, 403/1, 403/1-2
    Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 33
    Datum zadnje spremembe:
    16.08.2019

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwOTA2