<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep I Cp 442/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.442.2019

Evidenčna številka:VSL00025396
Datum odločbe:29.05.2019
Senat, sodnik posameznik:Dušan Barič (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Blanka Javorac Završek
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - izročitev nepremičnine v posest - rei vindicatio - domneva o lastniku nepremičnine - izpodbojna zakonska domneva

Jedro

V primeru, da bo toženka v postopku po izbrisni tožbi uspela, bo moralo sodišče v konkretnem primeru tožbeni zahtevek zavrniti. Odločilno predhodno pravno vprašanje torej je, ali sta tožnika postala lastnika predmetne nepremičnine, ki ju upravičuje do izročitve v posest.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo pravdni postopek do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi P 1828/2018- I, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta tožnika iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1. Navajata, da sta 27. 8. 2018 vložila tožbo na izročitev nepremičnine po določbi prvega odstavka 92. člena Stvarnopravnega zakonika. Toženki sta izročila dogovorjeno kupnino v višini 148.000 EUR. S sklepom Okrajnega sodišča v Kamniku z dne 31. 7. 2018 je bila njuna lastninska pravica na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 2. 6. 2018 ter aneksa z dne 30. 6. 2018 vpisana v zemljiško knjigo. Navkljub vpisu v zemljiško knjigo in perfektno sklenjeni pogodbi je toženka po prejemu celotne kupnine svojo pogodbeno obveznost po opravi primopredaje predmetnih nepremičnin začela samovoljno zavračati. Tožnika sta izkazala tudi posest toženke, s čimer sta bili obe predpostavki po določbi prvega odstavka 92. člena SPZ izkazani. Menita, da toženka ni predložila nobene resne zdravstvene dokumentacije, iz katere bi izhajalo, da ji je bila po opravljenih laboratorijskih preiskavah in slikanju glave diagnosticirana demenca. Ob upoštevanju na eni strani dejstva, da se tožnika zaradi nastale situacije ne moreta vseliti v njuno lastno stanovanje, ki sta ga toženki plačala ter dejstva, da jima toženka, navkljub očitku o neveljavnosti pogodbe, plačane kupnine ni nikoli vrnila, ter na drugi strani dejstva, da toženka živi v 24-urni domski oskrbi, že načelo pravičnosti terja, da bi moralo imeti sodno varstvo tožnikov prednost pred toženkino zahtevo za prekinitev postopka do pravnomočne odločitve o izbrisni tožbi.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi 206. člena ZPP sodišče prekine postopek, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, to je vprašanja obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari (primerjaj 13. člen ZPP).

6. Tožnika sta vložila tožbo na izročitev nepremičnine po določbi prvega odstavka 92. člena Stvarnopravnega zakonika. Zatrjujeta, da sta na podlagi veljavno sklenjene kupoprodajne pogodbe z dne 2. 6. 2018 (ter aneksa z dne 30. 6. 2018), celotnega plačila kupnine in vpisa njune lastninske pravice v zemljiško knjigo pri sporni nepremičnini postala njena lastnika. Toženka jima navedene nepremičnine noče izročiti v posest. Pred tožbo se brani z navedbo, da je kupoprodajna pogodba z dne 2. 6. 2018 nična oziroma neobstoječa, ker ni imela sposobnosti za njeno sklenitev. Toženka je vložila tožbo na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom in aneksa k prodajni pogodbi ter izbris vknjižbe lastninske pravice tožnikov.

7. Tožnika imata pravico zahtevati izpolnitev pogodbe, pravico imata torej zahtevati izročitev kupljene nepremičnine v posest, saj za celovito izpolnitev pogodbe ne zadošča prenos lastninske pravice, pač pa še prenos dejanske oblasti, torej posesti in s tem omogočanje njene rabe (282. člen OZ), vendar pa ima tudi toženka pravico se braniti z ugovorom, da je kupoprodajna pogodba nična, kar pomeni, da v razmerju do toženke lahko tožnika ne bosta nastopala kot lastnika, saj je domneva iz prvega odstavka 11. člena Stvaropravnega zakonika, da je lastnik nepremičnin tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, izpodbojna. V primeru, da bo toženka v postopku po izbrisni tožbi uspela, bo moralo sodišče v konkretnem primeru tožbeni zahtevek zavrniti. Torej je odločilno predhodno pravno vprašanje, ali sta tožnika sploh postala lastnika predmetne nepremičnine, ki ju upravičuje do izročitve v posest.

8. Ker o vprašanju ničnosti prodajne pogodbe, ki je bila podlaga za vpis tožnikov v zemljiško knjigo, že teče med istima strankama in pred istim sodiščem pravda, in ker se bodo v obeh sporih izvajali podobni dokazi, je sodišče prve stopnje utemeljeno prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v zadevi, ki se vodi pod opr. , št. P 1828/2018-I.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker je odločitev o stroških pritožbenega postopka odvisna od končnega uspeha strank v pravdi, so stroški pritožbenega postopka del nadaljnjih pravdnih stroškov.

-------------------------------
1 V nadaljevanju ZPP.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 13, 206, 206/1, 206/1-1
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 11, 11/1, 92, 92/1
Datum zadnje spremembe:
13.08.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwODc4