<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS sodba Pdp 1273/2014
ECLI:SI:VDSS:2015:PDP.1273.2014

Evidenčna številka:VDS0013488
Datum odločbe:11.02.2015
Senat:Valerija Nahtigal Čurman (preds.), Metod Žužek (poroč.), Biserka Kogej Dmitrovič
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog

Jedro

Tožnik v času nočne izmene na delovnem mestu operater v obratu predelave debele pločevine ni opremil 5 plošč z nalepko črtne kode skladno z navodilom delodajalca. Zato je bil podan utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, ki jo je 22. 8. 2014 (pravilno 22. 8. 2013) podala tožena stranka tožniku, nezakonita; zavrnilo je zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, ga za čas od 9. 9. 2013 do reintegracije prijaviti v socialna zavarovanja, mu obračunati bruto mesečne plače kot če bi delal, odvesti vse davke in prispevke ter mu izplačati mesečne neto zneske plač, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega posameznega neto zneska plače do plačila in izplačati regrese za letni dopust ter mu povrniti stroške postopka, vse v 15 dneh.

Tožnik se je pritožil zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po določbi prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe), ki se v skladu z določbo 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in spremembe) uporablja tudi v sporih pred delovnim sodiščem. Navaja, da so vse zaslišane priče na strani tožene stranke predstavljale njen vodilni kader, zaradi česar je že po sami naravi vprašljiva njihova verodostojnost. Glede tega je nelogično pričakovati, da bodo izpovedovale v njeno škodo. Sodišče bi moralo na tožnikovi strani zaslišati še priči A.A. in B.B., zaradi česar bi bila končna razsodba ob ustrezni dokazni oceni lahko povsem drugačna. Sodišče zavrnitve predlaganih dokazov ni ustrezno obrazložilo, saj je v sodbi zgolj zapisalo, da že izvedeni dokazi zadostujejo za odločitev in da druge priče dokazne ocene ne bi mogle spremeniti. Ker sodišče ni zaslišalo predlaganih prič, je storilo bistveno procesno kršitev. Tožnik se sklicuje na navedbe, ki jih je podal med postopkom, kakor tudi na izpoved, ko je bil zaslišan kot stranka. V spornem času je moral pri toženi stranki delati na različnih delovnih mestih, pri čemer za nekatera sploh ni bil ustrezno usposobljen. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo tako, da njegovim zahtevkom v celoti ugodi oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče v sporu pravilno razsodilo. Sodišče je obrazložilo, zakaj je štelo izpovedbe prič na strani tožene stranke za verodostojne in zakaj ni upoštevalo izpovedbe tožnikovih prič. Pritožbena navedba, da je tožnik opravljal delo na različnih delovnih mestih, ni bila predmet tako pisnih opozoril kot izredne odpovedi. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne pritožbo in v celoti potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba v odločilnih dejstvih pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je opozorila pritožba in na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato pritožbeno sodišče na tožnikove pritožbene navedbe še odgovarja:

Iz izvedenih dokazov je razvidno, da je tožena stranka dne 22. 8. 2013 redno odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov po določbi tretje alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013). Tožena stranka je tožniku v izpodbijani redni odpovedi očitala, da v času nočne izmene iz 7. 7. 2013 na 8. 7. 2013 na delovnem mestu operater SF v obratu predelava debele pločevine ni opremil 5 plošč z nalepko črtne kode skladno z navodilom delodajalca z dne 30. 5. 2014 - razvrščanje plošč po kupih in pravilno označevanje plošč z BAR kodo (v nadaljevanju: Navodilo). Tožnik je bil pred odpovedjo trikrat pisno opozorjen na kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Iz zadnjega pisnega opozorila z dne 16. 11. 2012 izhaja (enako kot v odpovedi) očitek, da v nočni izmeni iz 18. 9. 2012 na 19. 9. 2012 na 16 ploščah ni opremil nalepko črtne kode skladno z Navodilom, s čimer je povzročil 42 minutni zastoj na liniji. Tožnik je bil tudi v preteklosti večkrat disciplinsko obravnavan zaradi kršitev delovnih obveznosti. Glede tega mu je tožena stranka izdala več sklepov o ugotovljeni disciplinski odgovornosti, kot je to razvidno na 5. strani izpodbijane odpovedi. Poleg tega je tožena stranka ugotovila, da je obravnavani odpovedni razlog takšne narave, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank ni mogoče več nadaljevati z delovnim razmerjem tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano redno odpoved preizkusilo. V tej zvezi je ocenilo predložene listinske dokaze in izpovedbo tožnika ter nadalje ocenilo tako izpovedbe prič na strani tožnika kot na strani tožene stranke. Sodišče prve stopnje je v sodbi obrazložilo, katerim izpovedbam je dalo večji pomen in obrazložilo razloge, zakaj je izvedbo določenih dokazov zavrnilo za nepotrebne. Ugotovilo je, da je tožena stranka po pravilno izvedenem postopku in iz utemeljenih krivdnih razlogov redno odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi. Pritožbeno sodišče se s takšno ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča v celoti strinja.

Pritožba očita sodišču prve stopnje, da bi moralo izvesti zaslišanje vseh prič, ki jih je predlagal tožnik za ugotovitev resničnega dejanskega stanja očitane kršitve delovnih obveznosti. Pritožbeno sodišče navaja, da sodišče skladno z določbo drugega odstavka 213. člena ZPP prosto odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo za ugotovitev odločilnih dejstev. Senat po določbi drugega odstavka 287. člena ZPP zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo in v sklepu navede, zakaj jih je zavrnil. Če takšni razlogi obstajajo, pa mora biti to razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nepomembnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza. Na takšen način je namreč stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da jih z vložitvijo pritožbe lahko napade (tako sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 106/2011 z dne 15. 10. 2013 in VIII Ips 144/2013 z dne 10. 12. 2013). Če sodišče tako ne ravna in v sodbi ne obrazloži vsebinskih razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov, krši pravico stranke do izjave v postopku oziroma krši načelo kontradiktornosti, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz določbe 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je očitek storitve navedene bistvene postopkovne kršitve preizkusilo in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku zaslišalo tožnika kot stranko in šest prič, od tega dve priči (C.C. in D.D.), ki jih je predlagal tožnik. C.C., ki je pri toženi stranki opravljal enako delo kot tožnik - operater SF, je v nasprotju z izpovedbo tožnika, ki je zanikal očitano kršitev, izpovedal, da je za opremljanje plošč, ki ne gredo v takojšnji razrez in se vrnejo nazaj, zadolžen operater SF, saj ima za označitev plošče s črtno kodo na razpolago posebno pištolo. Po njegovem je za vse takšne označitve odgovoren operater SF, saj neposredno vidi ravnanje operaterja na ... liniji, ko zavrne ploščo za razrez. Zato je bila v konkretnem primeru naloga tožnika, da je ustrezno označil vse plošče, ki niso šle v razrez. Nadalje je pritožbeno sodišče glede priče D.D. ugotovilo, da je navedeni izpovedal okoliščine v zvezi z dogodkom v nočni izmeni na 19. 9. 2012, ko tožnik skladno z Navodilom ni opremil 16 plošč s črtno kodo, zaradi česar je povzročil 42 minutni zastoj na liniji, pri čemer je priča pojasnila tudi vlogo žerjavista pri manipulaciji s ploščami.

Sodišče prve stopnje je v sodbi določno obrazložilo, zakaj ni zaslišalo v celoti s strani tožnika vseh predlaganih prič, to je E.E., F.F. in A.A., saj je ocenilo, da je na podlagi že izvedenih dokazov z listinami, predvsem pa z zaslišanjem prič C.C. in D.D. (ki jih je predlagal tožnik) ter nadalje G.G., H.H., I.I. in J.J. (ki jih je predlagala tožena stranka) dejansko stanje v sporu popolno ugotovljeno. Sodišče prve stopnje je v sodbi poudarilo, da izpovedbe prič, ki jih ni zaslišalo, dokazne ocene ne bi mogle spremeniti. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča se tožnik (skladno s trditvenim bremenom) tudi sicer tako v pripravljalni vlogi (list. št. 34) kot v pritožbi (list. št. 75) v ničemer ne sklicuje oziroma ne opredeli, katera konkretna dejstva naj bi preostale priče s svojimi izpovedbami še dokazovale. Zato pritožbeno zavzemanje, da je sodišče prve stopnje iz razloga, ker ni v celoti sledilo dokaznemu predlogu tožnika, kršilo pravico stranke do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ne more biti sprejemljivo.

Ostali pritožbeni razlogi, do katerih se pritožbeno sodišče v tej sodbi ni izrecno opredelilo, pa za drugačno presojo niso pomembni (prvi odstavek 360. člena ZPP). Gre predvsem za opozarjanje pritožbe, da je tožnik v spornem času izvajal delo na različnih delovnih področjih, za katere ni bil ustrezno usposobljen. Pritožbeno sodišče glede tega navaja, da takšno dejstvo ni bilo predmet pisnih opozoril kršitev delovnih obveznosti, niti ni bilo predmet postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da ne more vplivati na drugačno presojo v tem sporu. Zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo in v celoti potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).


Zveza:

ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.
Datum zadnje spremembe:
28.05.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc4OTQ2