<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS Sodba I U 246/2019-6
ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.246.2019.6

Evidenčna številka:UP00024708
Datum odločbe:06.03.2019
Senat, sodnik posameznik:mag. Darinka Dekleva Marguč (preds.), mag. Damjan Gantar (poroč.), Liljana Polanec
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - nerazumljiva vloga - zavrženje vloge - obnova postopka - individualni delovni spor

Jedro

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnica na poziv tožene stranke na dopolnitev vloge sicer odgovorila, vendar pa vloge v celoti ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo, saj ni navedla okoliščin ter razlogov, zaradi katerih meni, da bi na podlagi novega dejstva oziroma dokaza morala biti zanjo ugodnejša odločitev sodišča, navedena dejstva in dokazi pa so odločilni za ugotovitev, ali je zadeva razumna.

Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da je organ za brezplačno pravno pomoč vsebinsko odločal o sami obnovi. Tožena stranka je odločala zgolj o tem, ali podatki iz prošnje zadostujejo za oceno, ali bi imela v primeru vložitve obnove tožnica izgled za uspeh in ker vloga ni bila ustrezno dopolnjena, je vsebinsko niti ni bilo možno obravnavati in tožena stranka ni mogla ravnati drugače, kot da je vlogo zavrgla.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi sklepa navaja, da je prejela njeno prošnjo, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi in sicer za obnovo postopka v individualnem delovnem sporu zoper Republiko Slovenijo, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se je pred Delovnim in socialnim sodiščem obravnaval pod št. I Pd 1087/2013 in v individualnem delovnem sporu zoper Republiko Slovenijo, Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, zaradi vračila nadomestila plače ter stroškov prehrane, ki se je vodil pod opr. št. I Pd 363/2014. Tožena stranka je prošnjo že enkrat zavrnila, a je Upravno sodišče RS s sodbo I U 802/2018-6 z dne 27. 9. 2018 odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je tožena stranka ugotavljala izpolnjevanje objektivnega pogoja za brezplačno pravno pomoč. Ker tožničina prošnja ni bila popolna, saj ni vsebovala vseh podatkov o zadevi, za katero je zaprosila za brezplačno pravno pomoč, jo je tožena stranka pozvala, naj prošnjo dopolni in ji naložila, naj predloži dokaz o novem dejstvu, navede, kdaj je izvedela za novo dejstvo, in pojasni ter navede okoliščine in razloge, zaradi katerih meni, da bi ji na podlagi tega dejstva oziroma dokaza morala biti izdana ugodnejša odločba sodišča, če bi bilo novo dejstvo uporabljeno v navedenih postopkih. Tožnica je na poziv tožene stranke sicer odgovorila in v odgovoru očitala zavlačevanje postopka za odločanje o prošnji za brezplačno pravno pomoč ter da tožena stranka ni pristojna za vsebinsko odločanje o zadevi. Tožena stranka ugotavlja, da tožnica prošnje ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo, saj ni predložila listine o novem dejstvu, ni navedla okoliščin ter razlogov, zaradi katerih meni, da bi na podlagi novega dejstva oziroma dokaza morala biti zanjo ugodnejša odločitev sodišča, navedena dejstva in dokazi pa so odločilni za ugotovitev, ali je zadeva razumna. Pri svoji odločitvi se tožena stranka sklicuje na določilo 66. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da mora biti vloga razumljiva in obsegati vse, kar je potrebno, da se lahko obravnava. V skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP organ nepopolno vlogo zavrže, če pomanjkljivosti v danem roku niso bile odpravljene. Ker tožnica prošnje ni dopolnila v skladu s sklepom z dne 15. 10. 2018, je tožena stranka njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgla.

2. Tožnica v tožbi navaja, da je sprva tožena stranka njeno prošnjo zavrnila, češ da ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, a je Upravno sodišče RS s sodbo I U 1802/2018 z dne 27. 9. 2018 odločbo odpravilo in vrnilo zadevo v ponovno odločanje. Tožena stranka je nepravilno navajala, da je tožnica z možem še vedno vpisana kot zemljiškoknjižna solastnica na nepremičnini. Upravno sodišče je potrdilo, da tožena stranka navedenega premoženja ne bi smela upoštevati. Tožena stranka je nato v ponovljenem postopku odprla nov spis št. Bpp 413/2018 (prej je bil Bpp 290/2018). S tem se je lahko izognila zavezujoči sodbi in navodilom upravnega sodišča. Sicer pa je tožnica že dne 14. 6. 2018 poslala popolno vlogo za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka obravnavanje njenih popolnih vlog zavlačuje z namenom zastaranja. Tožena stranka je začela voditi drug, povsem samostojen in ločen postopek. V vloženi vlogi so bili navedeni prav vsi zahtevani podatki iz sklepa na dopolnitev vloge. Pravosodna svétnica, ki je vodila postopek odločanja dodelitve brezplačne pravne pomoči, je vsebinsko odločala o sami obnovi kljub temu, da za to ni stvarno in krajevno pristojna. Tožnica je v svoji vlogi za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla vsa potrebna dejstva in njena vloga ni očitno nerazumna in prav tako je priložila novo dejstvo. Sama zahteva za dopolnitev vloge pa je bila očitno nerazumna. Vsak postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči je samostojen postopek in je tako sodnica Ana Jaklič pričela voditi povsem nov in ločen postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči. Glede na sodbo Upravnega sodišča RS bi tožena stranka morala le upoštevati navedena navodila in ponovno preveriti dejstva, ne pa da je tožnica sedaj drugič prisiljena sprožiti upravni spor. Tožnica predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter ugodi njeni vlogi za brezplačno pravno pomoč, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

3. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka:

4. Tožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na 67. člen ZUP, ki določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, ampak mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. V drugem odstavku 67. člena ZUP je določeno, da če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo. Tožena stranka je po mnenju sodišča v izpodbijanem sklepu v zadostni meri obrazložila, zakaj je ugotovila, da je vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna. Sodišče pri tem pritrjuje razlogom v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, zato v skladu z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se sklicuje na utemeljitev tožene stranke v izpodbijanem sklepu. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je tožnica na poziv tožene stranke na dopolnitev vloge sicer odgovorila, vendar pa vloge v celoti ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo, saj ni navedla okoliščin ter razlogov, zaradi katerih meni, da bi na podlagi novega dejstva oziroma dokaza morala biti zanjo ugodnejša odločitev sodišča, navedena dejstva in dokazi pa so odločilni za ugotovitev, ali je zadeva razumna. S tem v zvezi sodišče ugotavlja, da je pri dopolnitvi vloge tožnica predložila zgolj sklep Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 2. 3. 2018, ni pa odgovorila, kdaj je izvedela za novo dejstvo in ni pojasnila ter navedla okoliščine in razloge, zaradi katerih meni, da bi ji na podlagi tega dejstva oziroma dokaza morala biti izdana ugodnejša odločba sodišča. Pri presoji razumnosti zadeve oziroma ocene izgleda za uspeh sta ta dva podatka bistvenega pomena, saj 396. člen Zakona o pravdnem postopku določa rok, v katerem je treba vložiti predlog za obnovo, medtem ko je skladno z 10. točko 394. člena istega zakona pomembno tudi to, da bi novi dokazi privedli do ugodnejše odločbe, če bi bili uporabljeni v prejšnjem postopku.

6. Na pravilnost odločitve tožene stranke ne more vplivati dejstvo, da je v ponovljenem postopku upravnemu spisu tožena stranka dala drugo opravilno številko - medtem, ko je bil prej Bpp 290/2018, je sedaj Bpp 413/2018. Iz vsebine zadeve in upravnega spisa je razvidno, da gre za ponovno odločanje o isti zadevi. Druga opravilna številka ne vpliva na pravilnost odločitve tožene stranke. Ne drži tožbena navedba, da spis Bpp 290/2018 ni zaključen, saj se je zgolj nadaljeval z drugo opravilno številko.

7. Tožbeni očitek je med drugim tudi ta, da tožena stranka ni sledila navodilom upravnega sodišča. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da morata biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči hkrati izpolnjena oba pogoja in sicer finančni pogoj in vsebinski, to je objektivni pogoj - gre za kriterij razumnosti zadeve. Pri finančnem pogoju se upošteva materialno stanje prosilca in tožena stranka je v prvotnem postopku ugotavljala le finančni pogoj in ker po njenem mnenju ta ni bil izpolnjen, vsebinskega pogoja (kriterij razumnosti zadeve) sploh ni ugotavljala. Upravno sodišče je odločbo, ki je bila najprej izdana, odpravilo zato, ker odločitev tožene stranke ni bila pravilna v zvezi z izpolnjevanjem finančnega pogoja. V ponovljenem postopku pa je tožena stranka najprej ugotavljala, ali tožnica izpolnjuje objektivni pogoj. Tudi če bi tožena stranka sledila navodilom iz sodbe upravnega sodišča in tudi če bi se izkazalo, da je finančni pogoj izpolnjen, bi morala tožena stranka še vedno ugotavljati, ali je podan tudi objektivni pogoj. S tem v zvezi pa je tudi po mnenju sodišča tožena stranka pravilno ocenila, da je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči nepopolna, saj je iz upravnega spisa razvidno, da je tožnica navedla zgolj to, da želi v zvezi z dvema delovnopravnima sporoma pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi - obnovo postopka z morebitno pritožbo, oprostitvijo plačila sodnih taks in navedla je, da je novo dejstvo sklep Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani št. Kt/197/2018/AR. Sodišče sicer ugotavlja, da je iz upravnega spisa razvidno, da je ta sklep tožnica z dopolnitvijo vloge priložila, vendar je vloga ostala še vedno nepopolna, saj je bilo že pojasnjeno, da je pri dovolitvi obnove ključnega pomena tudi to, kdaj je stranka izvedela za obnovitveni razlog, prav tako pa je tudi ključnega pomena, da bi lahko novo dejstvo oziroma dokaz privedel do ugodnejše odločitve sodišča. Torej je bila vloga dejansko tudi po dopolnitvi še vedno nepopolna. Po mnenju sodišča je tožena stranka upravičeno pozvala tožnico k dopolnitvi vloge, pri čemer se je tožnica na poziv sicer odzvala, vendar pa na vse postavljene zahteve ni odgovorila. Iz vseh navedenih razlogov se sodišče ne strinja s tožbeno trditvijo, da je bila vloge tožnice popolna.

8. Neutemeljen je tudi tožbeni očitek, da je organ za brezplačno pravno pomoč vsebinsko odločal o sami obnovi. Tožena stranka je odločala zgolj o tem, ali podatki iz prošnje zadostujejo za oceno, ali bi imela v primeru vložitve obnove tožnica izgled za uspeh in ker vloga ni bila ustrezno dopolnjena, je vsebinsko niti ni bilo možno obravnavati in tožena stranka ni mogla ravnati drugače, kot da je vlogo zavrgla. Tudi če bi bila vloga ustrezno dopolnjena, bi morala tožena stranka še vseeno ocenjevati, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh, kar pa še ne pomeni, da odloča o samem pravnem sredstvu - predlogu za obnovo, o katerem lahko odloča le pristojno sodišče.

9. Ker je izpodbijani sklep pravilen, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Sodišče je v navedeni zadevi ob smiselni uporabi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj gre v konkretnem primeru za presojo sklepa, ki je procesne narave in zato po mnenju sodišča niti ne bi bilo smiselno izvajati kakršnihkoli dokazov, ker že v upravnem postopku zaradi nepopolne vloge niso bile podane procesne predpostavke za vsebinsko reševanje tožničine prošnje. Ne glede na navedeno pa tožnica razpisa glavne obravnave niti ni predlagala.

K točki II izreka:

10. Sodišče ni ugodilo zahtevi tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka, ker skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o splošnem upravnem postopku - člen 66, 67
Datum zadnje spremembe:
12.08.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwODcx