<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 1723/2017
ECLI:SI:VSLJ:2017:IV.CP.1723.2017

Evidenčna številka:VSL00004887
Datum odločbe:28.09.2017
Senat, sodnik posameznik:dr. Vesna Bergant Rakočević (preds.), Blanka Javorac Završek (poroč.), Zvone Strajnar
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:določitev stikov med staršem in otrokom - obseg stikov - stiki v korist otroka - izvrševanje stikov - izvrševanje stikov pod nadzorom CSD - regulacijska začasna odredba - začasna odredba v družinskih sporih - prestajanje zaporne kazni

Jedro

Z začasno odredo so določeni dvourni stiki vsako soboto v prostorih zapora med štiriletno hčerko in očetom, ki v zaporu prestaja zaporno kazen.

Otrokova pravica do stikov ne vsebuje samo upravičenje otroka, da vzdržuje stike z obema staršema, temveč tudi upravičenje, da se iz utemeljenih razlogov stikom upre. V koliziji med tem upravičenjem otroka in pravico staršev do stikov odloča samo otrokova korist.

Izrek

Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje z 29. 3. 2017 se spremeni tako, da se ugovoru ugodi, sklep o začasni odredbi s 3. 2. 2017 se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, sklep s 23. 5. 2017 pa se razveljavi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z začasno odredbo, ki jo je izdalo 3. 2. 2017, določilo stike med nasprotnim udeležencem in njegovo mladoletno hčerko A. vsako soboto med 9.00 in 17.00 uro, v trajanju dveh ur, v prostorih Zavoda za prestajanje kazni zapora ..., kamor mora predlagateljica pripeljati mladoletno hči oziroma poskrbeti za njen prihod na stik in jo po koncu stika priti tja iskat oziroma poskrbeti za njen odhod s stika. Če predlagateljica ne bo upoštevala začasne odredbe, se ji izreče denarna kazen v znesku 300,00 EUR. Predlagateljičin ugovor zoper izdano začasno odredbo je sodišče z izpodbijanim sklepom z 29. 3. 2017 zavrnilo. S sklepom s 23. 5. 2017 je sodišče predlagateljici izreklo denarno kazen v znesku 500 EUR zaradi kršitve začasne odredbe s 3. 2. 2017.

2. Predlagateljica s pritožbama izpodbija sklep o zavrnitvi ugovora zoper začasno odredbo z 29. 3. 2017 in sklep o izreku denarne kazni s 23. 5. 2017.

3. V pritožbi zoper sklep z 29. 3. 2017 uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je izdaja začasne odredbe v sporih o varstvu in vzgoji otrok izjemen ukrep, ki zahteva restriktiven pristop. Obravnavani primer ni tak. Zaradi obstoječega stanja deklici ne grozi nikakršna nevarnost. Predlagateljica ne oporeka strokovnosti CSD, vztraja pa, da mnenje CSD ne predstavlja zadostne opore in utemeljitve za izpodbijano odločitev. Mnenje je pavšalno in ne temelji na izčrpnem in strokovnem izvedenskem pregledu mladoletne A. se nasprotnega udeleženca ne spominja in po njem ne sprašuje. V resnici ga sploh ne pogreša in ne omenja. Predlagateljica je pri hčerki po vsakem stiku z nasprotnim udeležencem opazila negativne spremembe v vedenju. Tlačile so jo nočne more. Sodišče je te navedbe zavrnilo brez ustrezne obrazložitve. A. se stikom upira na vse možne načine. Nazadnje jo je morala predlagateljica, da bi deklica odšla na stik, podkupiti z obljubami o obisku parka in A. najljubšimi aktivnostmi. Dekličin odpor deloma izvira tudi iz dogodka v mesecu avgustu, ko sta imeli predlagateljica in hčerka rezerviran in plačan dopust, o čemer je bil obveščen tudi nasprotni udeleženec, pa je deklico v petek pred načrtovanim dopustom brez vedenja mame odpeljal iz vrtca. Na CSD so se lahko o nasilni naravi nasprotnega udeleženca neposredno prepričali, saj jim je grozil, da bo predlagateljico ubil. Nasprotni udeleženec razen takrat, ko se njemu zahoče, za A. ne kaže nobenega interesa. Iz zapora ji je pisal zgolj enkrat, nikdar pa je ne pokliče. Poleg tega predlagateljici z začasno odredbo nastaja finančno breme, ki ga ne zmore. Nasprotni udeleženec za A. preživljanje ne prispeva ničesar, po drugi strani pa naj bi predlagateljica tedensko organizirala pot iz ... na ... in nazaj na svoje stroške. Tega finančno ne zmore. Stiki med A. in nasprotnim udeležencem že več mesecev ne potekajo. Otrok je od očeta odtujen, zato bi nastala A. nepopravljiva škoda, če bi se jo sililo na stik z odtujenim nasprotnim udeležencem, med tujimi ljudmi, v tujem in neprimernem (zastraženem) prostoru.

4. Tudi pritožbo zoper sklep s 23. 5. 2017 vlaga iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Navaja, da stiki med A. in nasprotnim udeležencem niso v otrokovo korist, pač pa ravno nasprotno. Predlagateljica je med postopkom urgirala, naj sodišče čim prej postavi sodnega izvedenca klinične psihologije glede na A. odklonilo obnašanje do nasprotnega udeleženca in negativnih ter travmatičnih dosedanjih izkušenj s stikov. A. se nasprotnega udeleženca ne spominja in po njem ne sprašuje, če pa že, z gestami pokaže, da si stika z njim ne želi. A. je komaj pozabila na travmatični dogodek iz meseca avgusta. Po bližini očeta nima nobene potrebe. Sodišče sili otroka v stike, pri čemer se ni prepričalo, če so ti stiki otroku sploh v korist. Sodišče bi to moralo preveriti z izvedencem, česar pa še ni storilo.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Začasne odredbe v družinsko pravnih zadevah imajo velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interes obeh staršev in zlasti otroka, zato je treba k njihovemu izdajanju pristopiti restriktivno (odločba Ustavnega sodišča RS Up-410/01 s 14. 2. 2012). Kadar sodišče ugotovi, da je otrok ogrožen, je izdaja take začasne odredbe na mestu. Izdana začasna odredba velja do končne odločitve, razen če vzrok ogroženosti, zaradi katerega je bila začasna odredba izdana, preneha ali če bi se dalo otrokovo korist ustrezno zavarovati drugače, z začasno odredbo z drugačno vsebino.

7. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je določilo stike med mladoletno hčerko udeležencev postopka in nasprotnim udeležencem tako, da ti potekajo vsako soboto v trajanju dveh ur v zaporu na ..., kjer nasprotni udeleženec prestaja zaporno kazen. Predlagateljica stikom hčerke z nasprotnim udeležencem v zaporu nasprotuje. Meni, da stiki deklici škodijo, še posebej to velja za stike, ki potekajo v zaporu. Trdi, da je imela deklica v preteklosti v posledici stikov z očetom travmatične izkušnje, stiki ji niso bili v korist, zato je predlagala ukinitev stikov. Predlagala je tudi, naj sodišče postavi izvedenca psihološke stroke, ki naj ugotovi, ali so deklici stiki z očetom v korist, ali ne.

8. Prvostopenjsko sodišče je za mnenje pozvalo Center za socialno delo ...., ki je v mnenju z 29. 8. 2016 predlagal, naj se stiki določijo za obdobje pol leta, enkrat do dvakrat na teden za nekaj ur. Po tem obdobju pa tudi čez vikend dopuste in praznike. V mnenju z 25. 11. 2016 je CSD. predlagal, naj bodo stiki jasno določeni, morda za neko obdobje tudi pod nadzorom. V mnenju z 25. 1. 2017 je CSD predlagal, naj sodišče z začasno odredbo določi izvajanje stikov v obliki obiskovanja očeta v zaporu, izvedenec pa naj poda mnenje, če taki stiki niso v otrokovo korist. Zadnji stik med deklico in očetom je bil izvršen avgusta 2016. Od 15. 9. 2016 dalje je toženec na prestajanju zaporne kazni na ..., kazen pa se mu bo iztekla 13. 6. 2019.

9. Pravica do stikov je pravica otroka in obeh staršev, z njo pa se zagotavljajo predvsem otrokove koristi. Navedeno izhaja iz prvega odstavka 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), konkretneje pa so narava, obseg in značilnost same pravice opredeljeni v naslednjih določilih istega člena. Drugi odstavek citiranega določila izrecno zavezuje osebo, pri kateri otrok živi, da opusti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike in da si mora prizadevati za ustrezen odnos otroka do stikov. Sankcija za nespoštovanje te zaveze je opredeljena v šestem odstavku.

10. Pojem "korist otroka" v ZZZDR ni opredeljen pozitivno, ampak negativno. Določeno je, kdaj stiki niso v korist otroka (če pomenijo za otroka psihično obremenitev, ali če se z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj; peti odstavek 106. člena ZZZDR). Otrokova pravica do stikov ne vsebuje samo upravičenje otroka, da vzdržuje stike z obema staršema, temveč tudi upravičenje, da se iz utemeljenih razlogov stikom upre. V koliziji med tem upravičenjem otroka in pravico staršev do stikov odloča samo otrokova korist1.

11. Prvostopenjsko sodišče je z začasno odredbo, ki jo je izdalo po uradni dolžnosti, določilo stike 4 letne deklice z njenim očetom, ki prestaja zaporno kazen, vsako soboto v trajanju 2 uri v zaporih na ... Predlagateljica ves čas postopka zatrjuje, da stiki deklice z očetom niso v otrokovo korist, da je deklica od očeta odtujena in da bi stiki v zaporu, med neznanimi ljudmi, v zastraženem prostoru pomenili za otroka breme. Deklica z očetom že več kot leto dni ni imela stikov.2 Poleg trditev o odtujenosti otroka od očeta in neprimernosti izvrševanja stikov v zaporu, predlagateljica tožencu očita nasilništvo3, neplačevanje preživnine in pomanjkanje zanimanja za hčer. Očita tudi, da ji je bilo s tako določenimi stiki naloženo finančno breme, ki ga ne bo zmogla.

12. Po oceni pritožbenega sodišča so pritožbeni očitki nasprotne udeleženke utemeljeni. Toženec je na prestajanju kazni v zaporu. Zadnji stik s hčerko je imel pred več kot letom dni. Deklica je stara 4 leta. Stiki so določeni v zaporu vsako soboto. V postopku ni nobena strokovno usposobljena oseba podala mnenja o tem, da so tako določeni stiki v korist otroka. Upoštevaje dekličino starost, da se stiki že dalj časa ne izvršujejo (deklica nima z očetom nobenega kontakta že več kot leto dni), kraj in režim izvrševanja stikov (zapori na ...) ter pogostost izvrševanja stikov (vsako soboto) po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da bi bili stiki, kot so določeni z začasno odredbo, v korist otroka.

13. Poleg tega je breme izvrševanja stikov naloženo izključno predlagateljici, ki stikom nasprotuje. Tako določen način izvrševanja stikov predstavlja finančno breme (vožnja iz ... na ... in nazaj), ki ga mora trpeti zgolj predlagateljica, ki navaja, da tega ne zmore. Prvostopenjsko sodišče tega ni preverjalo, poleg tega pa ni nobene podlage za to, da bi vso breme stikovanja (organizacijsko in finančno) krila predlagateljica, ki stikom nasprotuje. Vse to je narekovalo ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi in sklep o začasni odredbi razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

14. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti, kakšni stiki deklice z očetom so ji v korist. Glede na to, da stiki med njima že dalj časa ne potekajo, bo treba najprej ugotoviti, če je potrebna pomoč pri uvajanju stikov in opraviti nekaj uvajalnih stikov. To bo moralo sodišče ugotoviti s strokovnjakom ustrezne stroke (kar v mnenju s 25. 1. 2017 predlaga tudi CSD ...). Sodišče prve stopnje naj preveri, če imajo v zaporih na ... primeren prostor, kjer bi se lahko izvrševali stiki deklice z očetom. Za otroka bi bilo gotovo koristneje, če bi se stiki lahko izvrševali na zaporu najbližjem Centru za socialno delo, zato naj sodišče preveri, če bi se stiki tam lahko izvrševali in če bi se jih nasprotni udeleženec lahko udeleževal. Poleg tega bi bilo treba za začetek stike omejiti tako, da ti ne bi potekali vsako soboto, ampak enkrat ali dvakrat mesečno. Stiki, določeni vsako soboto preprečujejo, da bi deklica in mati lahko odšli na počitnice.

15. Posledično (s to odločitvijo je začasna odredba, s katero je določena denarna kazen, razveljavljena) je sodišče razveljavilo tudi sklep o kaznovanju predlagateljice zaradi neizvršitve začasne odredbe (3. točka 365. člena).

-------------------------------
1 Glej članek dr. Karla Zupančiča: Vse o osebnih stikih med otrokom in starši, Pravna praksa, št. 8, leto 1995, str. 23.
2 Nazadnje je potekal stik 22. 8. 2016, to je pred letom in 2 mesecema, kar pomeni, da deklica 1/4 svoje starosti ni imela stika z očetom.
3 Nasprotnemu udeležencu so bili zaradi nasilništva izrečeni ukrepi prepovedi približevanja predlagateljici (enkrat tudi hčeri), zaradi nasilnega vedenja prestaja tudi zaporno kazen. Ni pa izkazano (ne zatrjevano), da bi bil nasprotni udeleženec nasilen do hčerke, niti ni izkazano, da stiki deklice z očetom ne bi bili v njeno korist, zato pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev prvostopenjskega, da je potrebno dopustiti in urediti stikovanje med deklico in očetom.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 106
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 272
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 411
Datum zadnje spremembe:
17.10.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzODE1