<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba I U 982/2012
ECLI:SI:UPRS:2013:I.U.982.2012

Evidenčna številka:UL0009929
Datum odločbe:04.06.2013
Senat, sodnik posameznik:mag. Mira Dobravec Jalen (preds.), Jonika Marflak Trontelj (poroč.), Petra Hočevar
Področje:UPRAVNI POSTOPEK - ZEMLJIŠKI KATASTER
Institut:parcelacija - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi

Jedro

Nepotrebno oziroma nepravilno izvršena sodna poravnava, ne predstavlja ničnostnega razloga po določbah 279. člena ZUP.

Predlagatelja sta podpisala zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku, zato je pravilen zaključek, da je bila zahteva podana, poleg tega pa sta tudi kasneje molče privolila v izdajo odločbe, zato ni podan ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil predlog tožnice za izrek ničnosti odločbe Geodetske uprave Občine Kamnik št. 45-2/16-79 z dne 26. 5. 1981. V obrazložitvi navaja, da je tožnica po pravnomočnosti odločbe z dne 26. 5. 1981, dne 27. 7. 2011 pri prvostopnem organu vložila predlog, da se navedena odločba iz razlogov po 1. in 4. točki 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izreče za nično. Na podlagi arhivske dokumentacije upravni organ ugotavlja, da je Geodetska uprava občine Kamnik, kot predhodnica naslovnega upravnega organa, na zahtevo A.A. z dne 4. 6. 1979 izvedla mejni ugotovitveni postopek (IDPOS 2232), v katerem se je dne 16. 5. 1979 na kraju samem poskušalo ugotoviti in zamejičiti mejo med parc. št. 619/3 in parc. št. 1461, 1464, 619/2, 630/3, 630/5 in 630/6, vse k.o. .... Iz zapisnika o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji izhaja, da se zaradi nesoglasja med prizadetimi lastniki potek posestnih meja med parc. št. 619/3 in 1464 ter sosednjima parc. št. 630/5 in 630/6 ni ugotovil, zato so bili lastniki navedenih parcel pozvani, da v 30-dneh sprožijo sodni postopek za ugotovitev posestne meje. Po tem pozivu je v nepravdni zadevi zaradi določitve meje (opr. št. N 27/80), začeti na predlog občine A., Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Kamniku 19. 9. 1980 izvedlo narok, na katerem je bil prisoten tudi sodni izvedenec geodetske stroke B.B., geometer Geodetske uprave občine Kamnik. Narok se je zaključil s sklenitvijo sodne poravnave. Po nalogu sodnika pa je sodni izvedenec B.B. dne 8. 10. 1980 na kraju samem opravil še naslednja dela: „po naroku določiti še koordinate mejnikov, da bi se lahko vsak čas na novo postavili, če bi izginili in narediti delilni načrt, na podlagi katerega bo možen vpis poprave meje ali drugi ustrezni vpisi v zemljiški knjigi, da se stanje evidenc katastra in zemljiške knjige uskladi s stanjem po sodni poravnavi“ (glej sklep N 27/80 z dne 17. 11. 1980 o povračilu stroškov sodnemu izvedencu). O tako izvedenih delih po sodni poravnavi N 27/80 je sodni izvedenec geodetske stroke sestavil nov zapisnik o izvršenem mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji parc. št. 619/3, ki so ga podpisali vsi prizadeti lastniki - uporabniki oziroma njihovi zastopniki, torej A.A. in C.C., kot tudi predstavnik občine A. Obvezna priloga tega zapisnika je bila tudi skica zamejničenja, kot grafični prikaz ugotovitev in izvedenih sprememb posestne meje. Na podlagi vložene zahteve z dne 4. 6. 1979 in glede na ugotovitev in zamejničenje posestnih meja v mejnem ugotovitvenem postopku po sodni poravnavi N 27/80 je Geodetska uprava občine Kamnik dne 26. 5. 1981 izdala sporno odločbo, s katero je v evidenci zemljiškega katastra evidentirala spremembe na parc. št. 619/3 - hiša na površini 150 m2, dvorišče na površini 373 m2 in neplodno na površini 412 m2 (staro stanje), in sicer v parc. št. 619/3 - hiša na površini 150 m2, dvorišče na površini 305 m2 in neplodno na površini 315 m2, v parc. št. 619/5 - pot na površini 85 m2 in v parc. št. 619/6 - travnik na površini 80 m2 (novo stanje). Po pravnomočnosti odločbe je Geodetska uprava občine Kamnik o izvedenih spremembah med drugim obvestila Temeljno sodišče v Ljubljani, Enoto v Kamniku, ki je s sklepom Dn. št. 188/84 z dne 21. 2. 1984 navedene spremembe poočitilo tudi v evidenci zemljiške knjige. Zoper navedeni sklep sodišča pritožba s strani A.A. in C.C. oziroma občine A. ni bila vložena. V nadaljevanju obrazložitve navaja, da soglaša z navedbo tožnice, da zgolj dejstvo, da nobena izmed strank z interesom v postopku ni vložila pritožbe zoper odločbo z dne 26. 5. 1981, še ne pomeni njihove molčeče privolitve v vloženo zahtevo oziroma nadaljnjo izvedbo celotnega postopka parcelacije parc. št. 619/3. Vendar upoštevajoč zgoraj navedena dejstva, iz katerih je razvidno aktivno sodelovanje vseh strank, torej tudi A.A. in C.C. ter tožnice, v mejnem ugotovitvenem postopku in parcelaciji parc. št. 619/3, ki se je na kraju samem izvedel 8. 10. 1980, kot tudi navedeno neuveljavljanje pritožbe zoper odločbo Geodetske uprave občine Kamnik z dne 26. 5. 1981 in zoper sklep Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Kamniku z dne 21. 2. 1984, po mnenju upravnega organa skupaj nakazujejo na zaključek, da sta A.A. in C.C. soglašala z mejnim ugotovitvenim postopkom in parcelacijo parc. št. 619/3 in takšnemu postopku nista ugovarjala, kar nasprotno pomeni, da sta s svojimi dejanji v postopku (molče) privolila v takšno zahtevo in kasnejšo izvedbo celotnega upravnega postopka. Glede na navedeno je prvostopni organ odločil, da predlog za izrek ničnosti odločbe z dne 26. 5. 1981 iz razloga po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP ni podan. V zvezi z uveljavljanim razlogom ničnosti po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP upravni organ ugotavlja in pojasnjuje, da je bil postopek ugotavljanja in zamejničenja posestnih meja in parcelacije parc. št. 619/3 voden in izpodbijana odločba z dne 26. 5. 1981 izdana skladno z določili takrat veljavnega Zakona o zemljiškem katastru (v nadaljevanju ZZKat) in Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (v nadaljevanju Navodilo), zato je po njegovem mnenju neutemeljena navedba predlagatelja (tožnice), da je upravni organ v tem postopku prekoračil svoje pristojnosti in odločil v sodni zadevi. Dejstvo, da je upravni organ v upravnem postopku urejal predhodno že sodno urejeno mejo na podlagi sklenjene sodne poravnave pred Temeljnim sodiščem v Ljubljani, Enote v Kamniku N 27/80 z dne 19. 9. 1980 oziroma da je upravni organ očitno napačno razumel vsebino sodne poravnave in tako neupravičeno izvedel in evidentiral parcelacijo parc. št. 619/3, kot to v svoji vlogi navaja tožnica, lahko pomeni zgolj kršitve v smislu napačno uporabljenega materialnega predpisa pri izdaji upravne odločbe oziroma nepopolno ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja po sodni odločbi, ki bi jih stranke v rokih, ki so določeni za posamezno pravno sredstvo, lahko uveljavljale zgolj v postopku s pritožbo ali v postopkih uveljavljanja drugih izrednih pravnih sredstev, določenih z ZUP, ne morejo pa jih uveljavljati z izrednim pravnim sredstvom ničnosti odločbe po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Ni namreč mogoče vsake odločbe, ki je sicer v postopkovnem in materialno pravnem pogledu nezakonita, že iz tega razloga izreči za nično. Glede navedb tožnice o nedopustnih posegih v javno dobro, ki ni v pravnem prometu, pa pojasnjuje, da je bila parc. št. 619/3 v trenutku izvedbe mejnega ugotovitvenega postopka in parcelacije (IDPOS 2232) po stanju zemljiške knjige v solasti A.A. in C.C. in se torej s samo parcelacijo ni posegalo v javno dobro na način, da bi se javno dobro ukinilo oziroma da bi bilo predmet pravnega prometa. V geodetskih upravnih postopkih se namreč z ničemer ne posega v že obstoječa razmerja glede pravic in pravnih dejstev na nepremičninah. Kolikor so stranke mnenja, da stanje glede lastninske pravice na posamezni parceli v zemljiški knjigi ne ustreza stanju po podatkih listin, ki lahko predstavljajo podlago za vpis oziroma spremembo pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi, lahko ustrezne postopke za spremembo tega stanja ob predložitvi navedenih listin zahtevajo zgolj v posebnih postopkih pred sodiščem in ne v upravnih postopkih pred upravnim organom.

Pritožbeni organ je z odločbo z dne 22. 5. 2012 pritožbo tožnice zoper izpodbijano prvostopno odločbo zavrnil. V obrazložitvi ponavlja navedbe prvostopnega organa, s katerimi soglaša.

Tožnica v tožbi navaja, da je bilo z odločbo, katere ničnost uveljavlja, odločeno o parcelaciji parc. št. 619/3 k.o. ... Geodetska uprava je navedeno odločbo izdala po tem, ko je od takratnega Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Kamniku, prejela sodno poravnavo N 27/80 z dne 19. 9. 1980 zaradi njene izvedbe v zemljiškem katastru. S sodno poravnavo je bila določena meja med parc. št. 1464 (javno dobro) in parc. št. 619/3, 630/5 in 630/6, vse k.o. ... Meja je bila v sodnem postopku označena z mejniki. Geodetski organ je bil dolžan spremembe glede posestne meje po sklepu sodišča oziroma v tem primeru na podlagi sklenjene sodne poravnave izvesti v zemljiško-katastrskem operatu po uradni dolžnosti. Vpis sodno določene meje v zemljiško katastrskem operatu je nalagal geodetskemu organu tudi drugi odstavek 26. člena ZZKat. Na podlagi sporne odločbe pa je Geodetska uprava na delu zemljišča, ki po sodni poravnavi in po sodni sklici predstavlja javno dobro s parc. št. 1464, čigar meje so bile v sodnem postopku v naravi označene z mejniki, vzpostavila novo parc. št. 619/5, ki je posledično v lasti lastnikov parc. št. 619/3, iz katere je bila ustvarjena. Tehnično to pomeni, da se parceli pozicijsko prekrivata - to dokazuje vsebina sodne poravnave, ročna skica sodnika in skica zamejničenja v merilu 1:500 sodnega izvedenca ter delilni načrt. Izpostavlja, da se s sodno poravnavo lastništvo parcel ni spremenilo. Z odločbo o parcelaciji pa je prišlo do spremembe lastništva na delu javnega dobrega, in sicer brez predpisanega postopka. Za takšno spremembo lastništva pa je Geodetska uprava absolutno stvarno nepristojna. V konkretnem primeru namreč Geodetska uprava ni urejala meje med parc. št. 1464 in 619/3, saj je bila ta že prej določena v sodnem postopku in tudi ni izvedla parcelacije parc. št. 619/3. Dokaz o tem je zapisnik z dne 8. 10. 1980, iz katerega je jasno razvidno, da se je nesporno ugotovil in zamejničil zgolj potek posestne meje med parc. št. 619/3 in parc. št. 1447 ter določile mejne točke s potjo parc. št. 1461. Postopek pod „B“, to je za parcelacijo, pa je na tem zapisniku prečrtan. Ta zapisnik dokazuje tudi, da se v mejnem ugotovitvenem postopku 8. 10. 1980 ni (ponovno) ugotavljala meja med parc. št. 619/3 in 1464, kot zmotno zaključujeta upravna organa. Zapisnik se pod točko A.5 „druge ugotovitve“ zgolj sklicuje na sodno poravnavo N 27/80. Z odločbo o parcelaciji je bila nova parc. 619/5 ustvarjena na delu parc. št. 1464. To dokazuje delilni načrt, ki se od skice, ki je bila izdelana v sodnem postopku, razlikuje le po tem, da po sodni poravnavi in sodni skici mejniki označujejo meje parc. št. 1464, po delilnem načrtu pa meje parc. št. 619/5. S tem je Geodetska uprava brez vsake podlage spremenila mejo po pravnomočni sodni poravnavi in posledično lastništvo na delu parc. št. 1464. Ne v ZZKat in ne v kakem drugem zakonu pa ni bilo materialno pravne podlage za to, da bi se z upravno odločbo sodno določena meja spreminjala ali kakorkoli drugače ugotavljala. V nadaljevanju tožbe izpostavljata, da je bila sporna odločba o parcelaciji izdana A.A. in C.C., ki pa zahteve za parcelacijo parc. št. 619/3 nista vložila. Meni, da je ugotovitev upravnih organov, da je bila ta odločba izdana na zahtevo stranke, dejansko napačna. Iz vloge A.A. evidentno izhaja, da je zaprosila za komisijski ogled parc. št. 619/3 in ugotovitev meje te parcele zaradi gradbenega dovoljenja za postavitev ograje oziroma za „prenos posestne meje v naravo proti parc. št. 1464 - javna pot“. Zahteva za prenos meje v naravo, niti zahteva za ureditev meje, pa ne vključuje, in tudi po ZZKat ni avtomatično vključevala, tudi zahteve za parcelacijo. Na podlagi te vloge je bil 16. 5. 1980 res izveden mejni ugotovitveni postopek za parc. št. 619/3 s sosednjimi parcelami, ki pa se je končal brez določitve meje. Tožnica je prepričana, da sodni postopek določitve meje med parc. 1464 in sosednjimi parcelami, ki se je začel na predlog občine - tožnice, nima popolnoma nobene povezave s predhodnim upravnim postopkom, niti z vlogo A.A. z dne 4. 6. 1979. Izpostavlja, da v konkretnem primeru ne obstoji nobena pravna ali sodna odločba, ki bi zapovedovala parcelacijo oziroma izvršitev spremembe posestne meje proti volji lastnika. Izvršilnega naslova za parcelacijo tudi ne predstavlja sodna poravnava N 27/80. Ta ne vsebuje nobenega dogovora ali soglasja občine A. in lastnikov parc. št. 619/3 o kakšni menjavi, prodaji ipd., zaradi česar bi bila potrebna parcelacija in naknadni prenos lastninske pravice na zemljišču, ki ga oklepajo vkopani mejniki. Meni tudi, da sklepa o stroških ni mogoče razlagati tako, da je sodnik z njim odredil parcelacijo. Tega s sklepom o stroških niti ni mogoče. Tako tožnica meni, da A.A. in C.C., ki jima je bila izdana sporna odločba o parcelaciji parc. št. 619/3, nikoli nista izrecno privolila v to parcelacijo. Sodelovanje A.A. in C.C. v mejnem ugotovitvenem postopku dne 8. 10. 1980 pa po mnenju tožnice ne pomeni njune molčeče privolitve v parcelacijo, saj se parcelacija tega dne ni izvajala. Dalje izpostavlja, da iz odločbe o parcelaciji ni razvidna niti pozicija parc. št. 619/5, niti meja te parcele. Odločba se ne sklicuje na nobeno skico o parcelaciji in ji nobena skica tudi ni bila priložena. Delilni načrt, ki je bil izdelan izven sodnega postopka in ki edini izkazuje delitev parc. št. 619/1, tožnici ni bil vročen, niti pred izdajo odločbe predočen. Glede na sodno poravnavo in ob dejstvu, da sklica, ki jo je v sodnem postopku izdelal sodni izvedenec, parcelacije ne izkazuje, tožnica tudi ni mogla vedeti, da odločba o parcelaciji posega v pravnomočno sodno poravnavo in spreminja pravno stanje dela parc. št. 1464 oziroma spreminja del javnega dobrega v privatno lastnino. Samo lastništvo parcele po mnenju tožnice še ne pove nič o posegu v javno dobro. Poseg v javno dobro se pokaže šele s primerjavo skice sodne poravnave in delilni načrt in s prenosom v naravo meje parc. št. 619/5, saj se ta parcela pojavi na istem mestu, kjer je bilo v sodnem postopku zamejničeno javno dobro, kar pomeni, da se parceli pozicijsko prekrivata. Tožnica je za dejstvo, da je bila parc. št. 619/5 ustvarjena na delu parc. št. 1464, in sicer med mejniki, ki so bili za to javno pot vkopani v sodnem postopku, izvedela šele ob priliki urejanja preostalega dela meje parc. št. 1464. Po povedanem sodišču predlaga, da postavi sodnega izvedenca geodetske stroke ter po izvedbi vseh predlaganih dokazov tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter samo odloči o zadevi tako, da izreče odločbo Geodetske uprave občine Kamnik z dne 26. 5. 1981 za nično; podrejeno pa, da zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek. Predlaga tudi, da sodišče naloži toženki povrnitev njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali obstajajo razlogi po 1. in 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP za izrek odločbe Geodetske uprave občine Kamnik št. 45-2/16-79 z dne 26. 5. 1981 za nično, kar uveljavlja tožnica.

Z navedeno odločbo z dne 26. 5. 1981 je upravni organ odločil, da se v katastrskem operatu občine A. za parc. št. 619/3, vrsta rabe: hiša - 150 m2, dvorišče - 373 m2 in neplodno 412 m2, spremeni stanje tako, da je novo stanje sledeče: parc. št. 619/3, vrsta rabe: hiša - 150 m2, dvorišče - 305 m2 in neplodno - 315 m2; parc. št. 619/5, vrsta rabe: pot - 85 m2 in parc. št. 619/6, vrsta rabe: travnik - 80 m2.

Po določbi 1. točke prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku. Določba 4. točke prvega odstavka istega člena ZUP pa določa, da se za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen ZUP), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

Glede tožbenih navedb v zvezi z obstojem ničnostnega razloga po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP sodišče po pregledu upravnega spisa zadeve ugotavlja, da je bila odločba, katere ničnost uveljavlja tožnica, izdana v zadevi ugotavljanja in zamejničenja posestnih meja v mejnem ugotovitvenem postopku in izvedbe ustreznih sprememb v katastrskem operatu lastnikoma A.A. in C.C. na podlagi določb ZZKat in Navodila. Za odločanje v navedenih postopkih pa so, kot sta pravilno pojasnila že upravna organa obeh stopenj, pristojni upravni organi. Parcelacija parc. št. 619/3 k.o. … po sporni odločbi z dne 26. 5. 1981 sama po sebi ne predstavlja spremembe lastništva glede na predhodno sodno poravnavo Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Kamniku N 27/80 z dne 19. 9. 1980, kot zmotno trdi tožnica. Res je sicer, da je bil na podlagi te odločbe izdan sklep Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Kamniku Dn. št. 188/84 z dne 21. 2. 1984 o vpisu pri nepremičnini A.A. in C.C. v vl. št. 2068 k.o. ... parc. št. 619/3 z novimi izmerami ter novi parc. št. 619/5 – pot v izmeri 85 m2 in parc. št. 619/6 – travnik v izmeri 80 m2, vendar pa to ne spreminja dejstva, da s sporno odločbo, ki se nanaša le na parcelacijo sporne parc. št. 619/3, o lastništvu ni bilo odločeno. Parcelacija je namreč združitev ali pa delitev parcel, prav za takšen postopek pa je šlo v spornem primeru. Na tem mestu je treba odgovoriti na tožbene navedbe, da iz zapisnika o mejnem ugotovitvenem postopku z dne 8. 10. 1980 izhaja, da se ni izvedla parcelacije parc. št. 619/3. Kot že povedano postopek parcelacije pomeni delitev ali združitev parcel, začne pa se vedno z mejnim ugotovitvenim postopkom, ki ga je geodetski organ tudi opravil, kot izhaja iz zapisnika z dne 8. 10. 1980. Iz navedenega zapisnika je tudi razvidno, da je le-ta sestavljen v zadevi parcelacije parc. št. 619/3 v zvezi z zahtevo A.A. Tako po presoji sodišča ni pravilen zaključek tožnice, da parcelacija sporne parc. št. 619/3 v tem postopku ni bila izvedena, ne glede na to, da je v nadaljevanju zapisnika postopek pod „B“ prečrtan. V 5. A točki navedenega zapisnika pa je tudi navedeno, da se je glede na s sodiščem postavljene meje, izmerila parc. št. 619/3 ter so se določile mejne točke s potjo 1464 ter se pri tem sklicuje na poravnavo N 27/80. Iz vsega povedanega po mnenju sodišča izhaja, da je bila z odločbo z dne 26. 5. 1981 izvršena sodna poravnava N 27/80 z dne 19. 9. 1980. Nepotrebno oziroma nepravilno izvršena sodna poravnava, kar zatrjuje tožnica, pa ne predstavlja ničnostnega razloga po določbah 279. člena ZUP. V zvezi s tožbeno trditvijo, da je bila z odločbo o parcelaciji nova parc. št. 619/5 ustvarjena na delu parc. št. 1464, sodišče odgovarja, da je bila parc. št. 619/3 v trenutku izvedbe mejnega ugotovitvenega postopka in parcelacije po stanju zemljiške knjige v solasti A.A. in C.C., kot je tožnici pravilno pojasnil že prvostopni upravni organ ter da je bila z odločbo z dne 26. 5. 1981 izvedena parcelacija le-te. Tudi tožnica sama v tožbi navaja, da bila parc. št. 619/5 ustvarjena iz parc. št. 619/3. Po povedanem tako ne drži tožbena trditev, da je bila z odločbo o parcelaciji nova parc. št. 619/5 ustvarjena na delu parc. št. 1464.

V zvezi z vprašanjem obstoja razloga po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP za izrek odločbe z dne 26. 5. 1981 za nično pa sodišče pojasnjuje, da je ničnostni razlog po tej določbi podan samo v primeru, če gre za odločbo, ki se lahko izda le na zahtevo stranke, pa stranka te zahteve ni dala in tudi pozneje ni izrecno ali molče privolila v izdajo odločbe. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je A.A. dne 4. 6. 1979 vložila vlogo, naslovljeno „Komisijski ogled zemljišča“, v kateri je navedla, da njeno zemljišče meji na zemljišče splošnega ljudskega premoženja, zato prosi naslov za točno ugotovitev meje. Na podlagi takšne laične vloge je geodetski organ izvedel mejni ugotovitveni postopek dne 16. 5. 1979, v katerem je bilo ugotovljeno, da se zaradi nesoglasja med prizadetimi lastniki potek posestnih meja med parc. št. 619/3 in 1464 ter sosednjima parc. št. 630/5 in 630/6 ni ugotovil ter da so bili lastniki navedenih parcel pozvani, da v roku trideset dni sprožijo sodni postopek za ugotovitev posestne meje, ki ga je tožnica tudi sprožila, končal pa se je s sklenitvijo sodne poravnave N 27/80 z dne 19. 9. 1980. Po tej sodni poravnavi je geodetski organ opravil mejni ugotovitveni postopek dne 8. 10. 1980, v katerem je, kot že navedeno, bila opravljena parcelacija parc. št. 619/3. Iz opisanega poteka postopka po presoji sodišča izhaja, da je bila podlaga za izdajo sporne odločbe zahteva A.A. z dne 4. 6. 1979. Sicer pa sta A.A. in C.C. tudi podpisala zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku z dne 8. 10. 1980. Iz vsega navedenega, poleg nespornega dejstva, da pritožbe zoper sporne odločbo z dne 26. 5. 1981 nista vložila, po presoji sodišča izhaja zaključek, da je bila zahteva podana, poleg tega pa sta tudi kasneje (tekom postopka s svojimi opisanimi ravnanji) molče privolila v izdajo odločbe. Na podlagi vseh teh dejstev, ki sama po sebi med strankami niti niso sporna (sporna je njihova razlaga), sodišče zaključuje, da ni podan niti ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.

Tožbeni ugovor, da iz odločbe o parcelaciji ni razvidna niti pozicija parc. št. 619/5, niti meja te parcele ter da tožnici delilni načrt ni bil vročen, pa ne predstavlja ničnostnega razloga po določbah 279. člena ZUP. Zato ga sodišče ni moglo upoštevati.

Glede na vse zgoraj povedano pa po presoji sodišča ni utemeljen niti nadaljnji tožbeni ugovor, da tožnica ni mogla vedeti, da sporna odločba posega v pravnomočno sodno poravnavo in spreminja pravno stanje dela parc. št. 1464 oziroma spreminja del javnega dobrega v privatno lastnino.

Po vsem povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ugotovilo je namreč, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna. Dokazni predlog, da postavi izvedenca geodetske stroke, je sodišče zavrnilo, saj po vsem navedenem sodi, da izvedba tega dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev v zadevi.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.


Zveza:

ZUP člen 279/1, 279/1-1, 279/1-4.
Datum zadnje spremembe:
18.03.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDc2MjY4