<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 367/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:IV.CP.367.2019

Evidenčna številka:VSL00021030
Datum odločbe:27.02.2019
Senat, sodnik posameznik:Alenka Kobal Velkavrh (preds.), Majda Irt (poroč.), Dušan Barič
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:vrnitev otroka - zahteva za vrnitev otroka - haška konvencija - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja

Jedro

Haaška konvencija se preneha uporabljati, ko otrok dopolni 16 let starosti, ki jih bo mladoletni A. A. izpolnil v avgustu letošnjega leta. A. A. pa je že dopolnil tisto starost in je na taki stopnji zrelosti, ko je treba upoštevati njegovo mnenje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotna udeleženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevo za vrnitev mladoletnega A. A., rojenega ..., s stalnim prebivališčem v Švici.

2. Zoper takšno odločitev predlagatelj vlaga pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Meni, da pogoji iz 13. člena Haaške konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otroka (v nadaljevanju: Haaška konvencija), ki omogoča zavrnitev zahteve za vrnitve otroka, niso izpolnjeni. Izpodbijana odločitev je tako z vsebinskega vidika kot tudi z vidika določb Haaške konvencije in že oblikovane sodne prakse povsem zgrešena, nepreverljiva, celo nerazumljiva. Ravnanje nasprotne udeleženke, ki je otroka zadržala v Sloveniji, je bilo samovoljno, nezakonito in protipravno, pa kljub temu nobena od pristojnih institucij ni ustrezno ukrepala. V konkretnem primeru niso izkazane okoliščine, da bi otroku zaradi vrnitve grozilo kakršnokoli nasilje – bodisi v fizični ali psihični obliki. Le nezadovoljstvo mladoletnega otroka z življenjem pri očetu v Švici samo po sebi ne izkazuje resne nevarnosti, da bi bil otrok zaradi vrnitve k očetu izpostavljen kakršnikoli obliki nasilja ali travmi oziroma, da bi otrok zaradi vrnitve k očetu utrpel kakršnokoli obliko travme ali negativnih posledic. Izjeme od splošnega pravila – vrnitve odtujenega oziroma zadržanega otroka staršu, pri katerem se je otrok nahajal pred samovoljnim in enostranskim ravnanjem drugega starša – ne omogočajo tako široke razlage, kot v izpodbijanem sklepu razloguje sodišče prve stopnje. Izjeme od splošnega pravila je treba razlagati skrajno restriktivno. Uporabiti jih je mogoče le takrat, ko so dejansko podane okoliščine in ustrezni dokazi, ki kažejo na to, da bi bil otrok ob vrnitvi staršu, kateremu je bil odtujen, izpostavljen nedopustnemu fizičnemu nasilju ali pa hujši duševni travmi. A. A. še ni dopolnil 16 let starosti, zato zanj še vedno veljajo določbe Haaške konvencije. Pritožnik se sklicuje na odločbo VSL IV Cp 1/2015 z dne 28. 1. 2015, kjer je sodišče v identičnem primeru zahtevi za vrnitev otroka ugodilo. Namen ukrepov, povzetih po Haaški konvenciji, je v prvi vrsti odprava protipravnega ravnanja in čimprejšnja vrnitev otroka v državo njegovega običajnega prebivališča. Otroka vse od dneva zadržanja ni videl, očiten namen nasprotne udeleženke je popolna izolacija otroka od očeta. Otrok je v stiski, saj je že več mesecev podvržen enostranskemu, samovoljnemu in protipravnemu ravnanju matere.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njegovi zahtevi po vrnitvi mladoletnega otroka v celoti ugodi. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stranki tega postopka sta bivša zakonca, katerih zakonska zveza je bila razvezana v letu 2014. Na podlagi sodne poravnave je bil mladoletni A. A., rojen ..., zaupan v varstvo in vzgojo predlagatelju. Od 1. 6. 2016 dalje je živel z očetom v Švici, kamor bi se moral vrniti 13. 8. 2008 in nadaljevati s šolanjem v devetem razredu osnovne šole. Vendar pa je deček tako pred pristojnim CSD kot tudi v neformalnem razgovoru na sodišču izrazil željo, da želi ostati pri materi in da si z očetom zaradi njegovih preteklih ravnanj (pogoste službene odsotnosti in nasilja) zaenkrat ne želi stikov.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa pravnorelevantna dejstva in po izvedenem dokaznem postopku napravilo skrbno dokazno oceno, skladno z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP. Svojo odločitev je argumentiralo jasno in prepričljivo ter v skladu z določbami Haaške konvencije.

7. Pritožba sicer pravilno razloguje, da se Haaška konvencija preneha uporabljati, ko otrok dopolni 16 let starosti, ki jih bo mladoletni A. A. izpolnil v avgustu letošnjega leta. Ne uspe pa ji vzbuditi dvoma – tega konkretizirano niti ne izpodbija – da je A. A. že dopolnil tisto starost in je na taki stopnji zrelosti, ko je treba upoštevati njegovo mnenje. Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 13. člena Haaške konvencije presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za zavrnitev A. A. vrnitve očetu, saj je A. A. tako pred pristojnim CSD kot tudi v neformalnem razgovoru na sodišču izrazil željo, da ostane pri materi v Sloveniji. A. A. izraža odklonilen odnos do očeta zaradi njegovega psihičnega, zlasti pa fizičnega nasilja ter pogostih službenih odsotnosti. Pojasnil je, da je večino časa preživljal z očetovo partnerko, s katero se ni razumel, kar je povzročalo med njim in očetom razprtije. Že v šolskem letu 2017/2018 je razmišljal o preselitvi k očetovi sestri, ki je tudi živela v Švici. Vendar ga je tudi ta razočarala, saj je žalila njegovo mater in se postavila na očetovo stran, čeprav je bila priča očetovemu nasilju nad njim.

8. Prvo sodišče je ugotovilo, da se A. A. pri materi dobro počuti, razume se z materinim partnerjem, polbratcem in polsestrico. Pristojni CSD pa ugotavlja, da je za A. A. pri materi ustrezno preskrbljeno. A. A. sedaj obiskuje šolanje v Sloveniji, mati pa je tudi že vložila tožbo zaradi spremembe odločitve o zaupanju mladoletnega A. A. v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje pod opr. št. P 1571/2018-IV.

9. Zrelost in resnično željo A. A., da se k očetu v Švico ne vrne, sta neposredno zaznala tako pristojni CSD kot tudi prvo sodišče, ki je z A. A. opravilo neformalni razgovor. Razlog je iskati v preteklih ravnanjih A. A. očeta, zato je glede na vse okoliščine primera pravilna odločitev prvega sodišča, ki je v skladu z drugim odstavkom 13. člena Haaške konvencije zavrnilo zahtevo za vrnitev mladoletnega A. A. k očetu v Švico. A. A. bo namreč že v tem letu dopolnil 16 let, svojo željo, da se k očetu ne vrne, pa je jasno izrazil, med drugim tudi v izjavi z dne 9. 10. 2018 ter jo prepričljivo utemeljil.

10. Pritožnikovo sklicevanje na zadevo IV Cp 1/2015 z dne 18. 1. 2015 ne vzbuja dvoma v pravilnost odločitve prvega sodišča, saj v citirani zadevi ne gre za identičen primer, kot skuša prikazati pritožba. V prej navedenem primeru bistveni razlikovalni element predstavlja starost otroka. V zadevi IV Cp 1/2015 se je odločalo o vrnitvi predšolskega otroka k očetu, med tem ko konkretni primer obravnava otroka, ki bo že v tem letu izpolnil 16 let, kar pomeni, da Haaška konvencija zanj ne bo več veljala.

11. Ker pritožbi ni uspelo vzbuditi dvoma v otrokovo zrelost in pristnost njegovega mnenja, jo je bilo treba zavrniti in potrditi odločitev sodišča prve stopnje, saj pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP). Nasprotna udeleženka do pritožbenih stroškov ni upravičena, saj njen odgovor na pritožbo ni pripomogel k vsebinski presoji pritožbenega sodišča. Zato stroške, ki jih je imela z odgovorom na pritožbo, nosi sama.


Zveza:

Konvencije, Deklaracije Resolucije
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) - člen 13, 13/2
Datum zadnje spremembe:
10.08.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwODQ3