<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sodba in sklep II Cpg 15/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:II.CPG.15.2019

Evidenčna številka:VSL00021069
Datum odločbe:13.03.2019
Senat, sodnik posameznik:Ladislava Polončič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:spor majhne vrednosti - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja - pritožbena novota - izdaja sodbe brez glavne obravnave - obligatornost glavne obravnave

Jedro

Predpostavka za dovoljenost pritožbe je pravni interes stranke, ki se pritožuje.

Pritožbeno sodišče je v posotpku v sporu majhne vrednosti vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Zato pritožnica s ponavljanjem svojih trditev, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, ne more doseči drugačne odločitve.Sodišče lahko v postopku majhne vrednosti izda odločbo brez naroka, če po prejemu dovoljenih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in da nobena stranka pa izvedbe naroka v dovoljenih vlogah ni zahtevala.

Izrek

I. Pritožba zoper I. točko izreka se zavrže.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka potrdi.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. Postopek v tej zadevi se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po obrazloženem ugovoru dolžnika (sedaj tožene stranke) proti sklepu o izvršbi VL 5399/2018 z dne 25. 1. 2018 (v nadaljevanju: sklep o izvršbi) se je nadaljeval v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena Zakona o zavarovanju in izvršbi).

Izpodbijana sodba

2. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi razveljavilo v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki v roku 8 dni plačati: 1.708,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2017, 164,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 8. 2017, 203,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 8. 2017, 58,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2017 in 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 12. 2017, vse do plačila (II. točka izreka). Hkrati je toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 379,91 EUR, pod pretnjo, da bo morala v primeru zamude plačati tudi zakonske zamudne obresti (III. točka izreka).

3. Presodilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki na podlagi sklenjene prodajne pogodbe in 435. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) plačati kupnino (s pripadki) za dobavljeno blago. Poleg tega pa še pavšalni znesek za stroške izterjave v višini 40,00 EUR po 14. členu Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZpreZP-1).

Pritožba in odgovor na pritožbo

4. Proti tej sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

5. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

6. Pritožba proti I. točki izreka ni dovoljena, proti II. in III. točki izreka pa ni utemeljena.

Obrazložitev odločitve iz I. točke izreka (zavrženje pritožbe proti I. točki izreka izpodbijane sodbe)

7. Predpostavka za dovoljenost pritožbe je pravni interes stranke, ki se pritožuje. Tožena stranka se pritožuje proti celotni izpodbijani sodbi, torej tudi proti I. točki izreka. S I. točko izreka je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo in postopek nadaljevalo kot po tožbi. Takšna odločitev sodišča prve stopnje nima vpliva na uspeh v pravdi katerekoli od strank. To pa pomeni, da tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper to odločitev. Zato pritožba proti tej točki izreka ni dovoljena. Glede na navedeno jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrglo (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP).

Obrazložitev odločitve iz II. in III. točke izreka

Posebnosti spora majhne vrednosti

8. V tej zadevi se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo pa je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.

9. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sodišče prve stopnje izda v takem postopku, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti torej ni dovoljeno izpodbijati iz razloga relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje

10. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhajajo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) zakoniti zastopnik tožene stranke R. B. je pri tožeči stranki povpraševal za ponudbo za dele gradbenih strojev, (2) tožeča stranka je toženi stranki ponudbo za blago poslala na elektronski naslov U. B., ki je zaposlen pri toženi stranki in je sin zakonitega zastopnika tožene stranke (3) blago za toženo stranko je pri tožeči stranki naročil U. B., (4) na spletni strani tožene stranke je naveden kontakt U. B., in sicer tudi telefonska številka, preko katere je slednji (med drugim) komuniciral s predstavnikom tožeče stranke, (5) tožeča stranka je toženi stranki naročeno blago dobavila; blago po računu št. 170476 so na gradbišču prevzeli delavci tožene stranke, blago po ostalih računih pa je prevzel U. B., (6) U. B. je tožeči stranki zagotovil, da bodo računi plačani, (7) tožena stranka plačila računov ni zavrnila in (8) tožeča stranka M. B.1 sploh ne pozna in z njim ni bila nikdar v stiku.

Odgovor na pritožbene očitke

11. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP vezano na zgoraj povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Zato pritožnica s ponavljanjem svojih trditev, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje (1) da ne ve, na kaj se terjatev nanaša in (2) da s tožečo stranko ni bila v nobenem razmerju, ne more doseči drugačne odločitve. Isto velja (za pavšalno) pritožbeno navedbo, da je M. B. za sebe pogosto naročal določen material, izgovarjal pa se je na toženo stranko. Ta trditev hkrati predstavlja pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče tudi sicer na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP ne sme upoštevati. V sklop pritožbenih trditev, s katerimi tožena stranka izpodbija dejansko stanje, spada tudi očitek, da sodišče svojega stališča ni pravilno odprlo na telefonskega naročila. Zato tudi te navedbe pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

12. S pritožbenimi navedbami, da tožena stranka obžaluje, (1) da je sodišče brez naroka odločilo, (2) da mora tožena stranka plačati blago neke druge osebe in (3) da ni prav, da sodišče ni izvedlo obravnave, kjer bi soočilo medsebojne trditve, tožena stranka po oceni pritožbenega sodišča smiselno zatrjuje absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, kadar sodišče izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo bilo moralo opraviti.

13. Skladno z določilom drugega odstavka 454. člena ZPP, na katerega se je sodišče prve stopnje sklicevalo v 4. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, lahko sodišče v postopku majhne vrednosti izda odločbo brez naroka, če po prejemu dovoljenih vlog ugotovi, (1) da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in (2) da nobena stranka pa izvedbe naroka v dovoljenih vlogah ni zahtevala. Sodišče prve stopnje je presodilo, da sta bila oba pogoja za izdajo sodbe brez naroka izpolnjena. Tožena stranka pa v pritožbi ni navedla, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje zahtevala izvedbo naroka, niti to ni razvidno iz spisa. Poleg tega tožena stranka v pritožbi tudi ni navedla, da o spornem dejanskem stanju ni bilo mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov. Zato ta pritožbeni razlog tožene stranke ni utemeljen.

14. Tožena stranka se je na pravdne stroške pritožila le posledično. Ker pa s pritožbo ni uspela, tudi s pritožbo proti odločitvi o pravdnih stroških ne more uspeti.

15. Glede na zgornje razloge pritožba proti II. in III. točki izreka izpodbijane sodbe ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje v tem delu tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo izpodbijano sodbo (353. člena ZPP).

O pritožbenih stroških

16. Tožena stranka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila. Odgovor na pritožbo pa ni v ničemer prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, zato stroškovno ni bil potreben (155. člen ZPP). Posledično tožeča stranka sama krije stroške, ki so ji z njim nastali.

-------------------------------
1 Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da je tožeča stranka najverjetneje kontaktirala z M. B., ki nima s toženo stranko nobene povezave.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-10, 343, 343/4, 454, 454/2, 458, 458/1
Datum zadnje spremembe:
18.07.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMwMjU4