VSC Sodba in sklep Cpg 198/2018

Jedro

Po realizaciji tako pogodbe kot odstopa je stvar notranjega razmerja med toženci in upravnikom, ali je ta imel zadosti glasov etažnih lastnikov glede na solastne deleže za obe dejanji. Ne drži, da se šele od dopolnitve šteje, da je bila tožba popolna in sposobna za obravnavanje. Tožnik je bil v pogodbenem razmerju z etažnimi lastniki, ki jih je zastopal upravnik kot zakoniti zastopnik. Zato je za zamudo tožencev zadoščal poziv zakonitemu zastopniku brez posebnega dostavka, da se nanaša na etažne lastnike.

Izrek

I. Pritožbe se zavrnejo in se potrdita:

- izpodbijana sodba v I. točki izreka sodbe in sklepa sodišča prve stopnje z dne 12. 4. 2018,

- izpodbijani sklep o stroških z dne 18. 5. 2018.

II. Toženci sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu prvonavedeno sodbo in sklepom naložilo toženim strankam, da so nerazdelno dolžne plačati tožeči stranki 15.915,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Zaradi delnega umika tožbe za 5.899,31 EUR s pripadki je v tem delu ustavilo postopek (II. točka izreka). Zaradi umika tožbe zoper G. je v tem delu ustavilo postopek (III. točka izreka). Ugotovilo je, da sta S. d.o.o. kot upravnik v imenu in za račun lastnikov večstanovanjskih stavb, vezanih na skupno kotlovnico, kot naročnik ter tožnik kot izvajalec sklenila pogodbo o opravljanju storitev ogrevanja in nadzora v kotlovnici Ulica ... ter pripadajočih toplotnih postaj z dne 21. 3. 2006. Med strankami ni sporno, da je S. d.o.o. odstopil od pogodbe z dopisom z dne 19. 6. 2012 v imenu za račun etažnih lastnikov kotlovnice v ... na naslovu Ulica ... Iz predložene dokumentacije izhaja, da tožnik ob opravljanih nadzorih ni bil prisoten na delovnem mestu v času obratovanja kotlovnice ter sta bila tako nadzorni odbor kurilnice kot civilna iniciativa nezadovoljna z delom tožnika, kar sta potrdili priči K. in P., vendar to ne spremeni, da v odstopu od pogodbe niso bile konkretizirane kršitve in tožnik z njimi ni bil seznanjen ter se ni imel možnosti izjaviti. Glede dodatnih stroškov, ki jih navajajo toženci: strošek računovodstva, bančnega prometa, blaga, materiala in storitev, amortizacije, drugih poslovnih odhodkov, tožnik uveljavlja le pozitivni pogodbeni interes po pogodbi, od katere je S. d.o.o. nepravilno odstopil.

2. Zoper sodbo v I. točki izreka sodbe in sklepa sodišča prve stopnje vlagajo pritožbe toženci po petih zakonitih zastopnikih, ti pa po pooblaščencih iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbe tožniku in tožencem po pooblaščencih s pozivi. Odgovorov niso vložili.

4. Pritožbe niso utemeljene.

K sodbi:

5. Toženci pretežno ponavljajo trditve, ki so jih podali pred sodiščem prve stopnje. Nanje je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

Pasivna legitimacija zaradi neveljavno sklenjene pogodbe z dne 21. 3. 2006 in neveljavnega odstopa od pogodbe (po pritožbah pooblaščencev Š. in B., L. ter V. in F.):

6. Neutemeljeni so očitki bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in procesnih kršitev 7. ter 212. člena ZPP: (-) da je nepreverljiva presoja sodišča, da je potrebno upoštevati domnevno soglasje nadzornega odbora ter pooblastilo upravnika k sklenitvi pogodbe, (-) da je izostalo ugotavljanje ali je tožnik uspel dokazati obstoj in predložitev seznama etažnih lastnikov z natančno specifikacijo identifikacijskih podatkov, v okviru katerega bi bila veljavna sklenitev pogodbe, (-) da tovrstne procesne pomanjkljivosti in nemožnosti preizkusa ne nadomesti obrazložitev sodbe, kjer naj bi bili navedeni naslovi večstanovanjskih stavb v 1. členu pogodbe, (-) da ni mogoče preizkusiti domnevne ugotovitve sodišča o obstoju pooblastila oziroma soglasja nadzornega odbora, da toženci in etažni lastniki niso posebej pooblastili upravnika, (-) da je protispisna ugotovitev, da je S. d.o.o. kot upravnik kotlovnice izvedel odstop od pogodbe v imenu in za račun vseh lastnikov. Sodba v tem delu obrazložitve nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne bi moglo preizkusiti, ima razloge o odločilnih dejstvih, ti so jasni in niso med seboj v nasprotju.

7. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje iz predloženih ključnih listin, sta upravnik S. d.o.o. kot naročnik v imenu in za račun lastnikov večstanovanjskih stavb ter tožnik kot izvajalec sklenila pogodbo o opravljanju storitev ogrevanja in nadzora v kotlovnici Ulica ... ter pripadajočih toplotnih postaj z dne 21. 3. 2006 (priloga A2), pogodba se je izvajala do primopredaje kotlovnice 9. 8. 2012, izvrševala se je in realizirala vrsto let, S. d.o.o. je odstopil od pogodbe z dopisom z dne 19. 6. 2012 v imenu in za račun etažnih lastnikov kotlovnice v ..., Ulica ... (priloga A3; 26. do 34. točka obrazložitve sodbe). To pomeni, da sta bila realizirana tako pogodba¹ kot odstop od pogodbe, česar toženci ne zanikajo. Zato so neodločilne pritožbene navedbe: (-) da tožnik ni predložil zavezujočega in za veljavnost razmerja sprejetega sklepa, podeljenega pooblastila upravniku kot tudi članu nadzornega odbora Jožetu Verberju, ki bi ju upravičevalo k zavezujoči sklenitvi pogodbe, (-) da podpis pogodbe s strani člana nadzornega odbora Jožeta Verberja ne predstavlja generalnega upravičenja in ne pooblastilnega razmerja za sklepanje tovrstnih poslov, (-) da pooblastilo etažnih lastnikov ni obstajalo, (-) da tožnik ni zatrjeval in predložil sklepa nadzornega odbora, (-) da gre za dejansko stanje, ki ga sodišče ni ugotavljalo, (-) da se je pogodba izvrševala med upravnikom in tožnikom, pri čemer upravnik ni imel dodatnih pooblastil za uveljavljanje interesov etažnih lastnikov, (-) da sodišče posplošuje odgovornost etažnih lastnikov in omejuje odgovornost upravnika, kjer se njegova skrbnost presoja v okviru stopnje strokovnjaka, (-) da se to navezuje na domnevno nezakonit odstop od pogodbe, kjer etažni lastniki za ravnanje in postopanje upravnika kot strokovnjaka ne morejo odgovarjati, (-) da niso vstopali v neposredna pogodbena razmerja s tožnikom, (-) da to ne pomeni njihove legitimacije, […], (-) da S. d.o.o. ni bil upravnik skupne kotlovnice, (-) da brez pogodbe o upravljanju S. d.o.o. ni imel zakonske niti pogodbene podlage, da bi sklepal pogodbe s tretjimi osebami v imenu za račun etažnih lastnikov, (-) da tudi, če se je pogodba izvajala, so etažni lastniki dolžni plačati samo izvedena dela, niso pa vezani na določila, kot so odpovedni rok in način odpovedi, (-) da je nepravilna ugotovitev sodišča, saj je odstop od pogodbe posel rednega upravljanja in mora biti sprejet s strani etažnih lastnikov z večinskim soglasjem po solastniških deležih, (-) da takšen sklep etažnih lastnikov ni bil sprejet, (-) da je tožnik vedel, da S. d.o.o. pri odstopu od pogodbe ni nastopal v imenu in za račun etažnih lastnikov oziroma bi glede na konkretne okoliščine to moral vedeti, (-) da je tožnik vedel, da S. d.o.o. nima pooblastila etažnih lastnikov, (-) da je tožnik vedel in bil seznanjen oziroma bi glede na okoliščine moral vedeti, da je S. d.o.o. v času odstopa ravnal v svojem imenu in za svoj račun brez pooblastila ter ne v imenu etažnih lastnikov, kar izhaja iz dopisa z dne 5. 7. 2012, katerega je tožnik naslovil na S. d.o.o., (-) da mora biti ne glede na dejstvo, ali je določena družba upravnik ali ne, za sklepanje pogodb in odstop od pogodb sprejet sklep etažnih lastnikov z zadostno večino, (-) da kolikor je bil sklep sprejet s strani zgolj določenih etažnih lastnikov, se to ne more smatrati kot škodljivo dejstvo oziroma ravnanje etažnih lastnikov, ki niso podpisali pogodbe ter odstopa od pogodbe, (-) da tožnik ne navaja kateri etažni lastniki bi naj podpisali pogodbo, kakor tudi ne kateri naj bi sprejeli odstop od pogodbe, (-) da etažni lastniki niso povzročili škodljivega dejstva, posledično ni podana vzročna zveza. Po realizaciji tako pogodbe kot odstopa je stvar notranjega razmerja med toženci in upravnikom, ali je ta imel zadosti glasov etažnih lastnikov glede na solastne deleže za obe dejanji.

8. Neutemeljen je očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP: (-) ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo tožencev (teh je 1213), razen D. D. (in F. K.), kljub temu, da so predlagali svoje zaslišanje, (-) da se do tega dokaznega predloga ni opredelilo v dokaznem sklepu in (-) da bi moralo zaslišati vsaj del etažnih lastnikov. Neizvedba tega dokaza ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, saj so toženci, glede na pritožbene navedbe, predlagali lastno zaslišanje v dokaz trditev, da niso bili seznanjeni s pogodbo in ne z odstopom, da niso podali soglasja ali pooblastila S. d.o.o. za takšno ravnanje, kar po prej pojasnjenem ni pravno odločilno.

Sprememba lastništva stanovanj po odstopu od pogodbe (po pritožbah pooblaščencev L. ter Ž. in P.):

9. Tožnik je vložil tožbo zoper etažne lastnike stanovanj v večstanovanjskih stavbah na različnih naslovih. Po pozivu sodišča prve stopnje v sklepu z dne 1. 6. 2015 (listna št. 7 in 8 spisa) je zgolj popravil tožbo tako, da je poimensko navedel etažne lastnike. Če je od odstopa od pogodbe do vložitve tožbe prišlo do spremembe lastništva nekaterih stanovanj, tožnik pa je v popravi tožbe navedel tožence, ki so bili etažni lastniki v času vložitve tožbe, to v okoliščinah primera ni vplivalo na njihovo pasivno legitimacijo. Kot je bilo ugotovljeno, je upravnik S. d.o.o. sklenil in odstopil od pogodbe s tožnikom v imenu ter za račun (vsakokratnih) etažnih lastnikov in tožnik se je lahko v času vložitve tožbe na to zanesel. Zato sprememba lastništva po odstopu od pogodbe ni vplivala na pasivno legitimacijo etažnih lastnikov zaradi protipravnega odstopa od pogodbe. Stvar notranjega razmerja med odsvojiteljem in pridobiteljem stanovanja je, ali je prvi dolžan drugemu nadomestiti morebitni izplačani znesek odškodnine. Zato je v okoliščinah tega primera neutemeljena pritožbena navedba, da vstopajo vsakokratni lastniki stanovanj v pravice svojih prednikov samo glede razpolaganja z etažno lastnino, ne pa tudi glede odškodninskih obveznosti prednika, ki so povezana z etažno lastnino.

Nepravilnosti pri izvajanju pogodbe, podlaga za odstop (po pritožbah pooblaščencev mag. J., Š. in B. ter Ž. in P.):

10. Ne drži očitek, da prihaja obrazložitev sama sebi v nasprotje: (-) da je bilo na sestanku nadzornega odbora kurilnice in civilne iniciative 13. 1. 2011 ugotovljeno, da izvajalec del v kotlovnici (tožnik) ne pristaja na zmanjšanje cene, (-) da je nadzorni odbor in civilna iniciativa že takrat zahtevala odpoved pogodbe zaradi neizvajanja in nevestno opravljenega dela, (-) da iz dopisa z dne 23. 5. 2011 izhaja, da je S. d.o.o. obvestil tožnika glede vzdrževanja čistoče, (-) da je sodišče prve stopnje kljub temu ugodilo zahtevku. Tudi v tem delu obrazložitev sodbe nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se je ne bi moglo preizkusiti, ima razloge o odločilnih dejstvih, ti so jasni in niso med seboj v nasprotju. Ostale pritožbene navedbe pa se nanašajo na popolnost ugotovitve dejanskega stanja ter posledično uporabo materialnega prava.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo odločilne določbe 9. člena pogodbe z dne 21. 3. 2006 o pravici strank do odpovedi pogodbe v roku šestih mesecev in do odstopa od pogodbe v roku enega meseca, 4. in 6. člena pogodbe o tem katera dela obsegajo storitve ogrevanja in nadzora izvajalca. Pravilno je povzelo vsebino odpovedi oziroma odstopa tožencev od pogodbe z dne 19. 6. 2012, ker se naj ne bi izpolnjevali določeni členi - del 4. ter del 6. člena pogodbe (35. in 36. točka obrazložitve). S primerjavo dopisa o odstopu od pogodbe z obema spornima členoma v pogodbi se je dalo ugotoviti razloge za odstop in ta je bil zadosti konkretiziran, kar navajajo toženci. Sodišče prve stopnje je na podlagi listinskih dokazov še ugotovilo, da sta bila sicer nadzorni odbor kurilnice in civilna iniciativa nezadovoljna z delom tožnika, da so se težave vlekle dalj časa, da iz (edinega) dopisa z dne 23. 5. 2011 izhaja, da je S. d.o.o. obvestil tožnika glede vzdrževanja čistoče okoli kotlovnice, ki ni bila urejena, da je bil rok za izvedbo opravil 6. 6. 2011, vendar je pravilno dodalo, da se ta dopis nanaša na leto 2011, do odstopa od pogodbe pa je prišlo 19. 6. 2012 in da listinska dokumentacija ne potrjuje izpovedi F. K., da je bil na sestankih nadzornega odbora in civilne iniciative prisoten tožnik ter da iz listinske dokumentacije ne izhaja, da je bil tožnik seznanjen z listinami, ki izkazujejo kršitve njegovih obveznosti po pogodbi (37. do 39. točka obrazložitve sodbe). Teh pomembnih ugotovitev toženci niso uspeli izpodbiti. Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno povzelo določbe poslovnika nadzornega odbora kotlovnice v soseski ..., na ... ulici na ... v ... z dne 14. 10. 2010 (priloga A 1065) ter presojalo, ali je bil postopek odstopa od pogodbe ter izvajanja nadzora nad tožnikom v skladu s poslovnikom (39. točka obrazložitve sodbe). Pravilno je povzelo 17. člen poslovnika, po katerem predlog predhodnega poročila pooblaščenca obravnava nadzorni odbor kurilnice, ki na podlagi tega oblikuje predhodno poročilo in ga posreduje nadzorovani stranki, ki lahko v roku 15 dni od dneva prejema predhodnega poročila pri nadzornem odboru vloži pisni ugovor (39. točka obrazložitve sodbe). Toženci nimajo prav: (-) da sodišče neutemeljeno šteje, da bi moral odstopnik upoštevati določbe domnevno internega poslovnika nadzornega odbora kotlovnice, (-) da nadzorni odbor nima zakonskih pristojnosti v zvezi z izvedbo del prevzemnikov naročila kot tretjih do etažnih lastnikov, saj zgolj nadzoruje delo upravnika, […], (-) da postopek odstopa ni bil v nasprotju z določili poslovnika z očitkom, da tožniku naj ne bi bilo posredovano poročilo o ugotovljenih kršitvah, (-) da je bil tožnik seznanjen z očitanimi kršitvami in na obstoj ter odpravo opozorjen, vendar jih v celotnem obdobju ni odpravil, (-) da je zraven razloga po 9. členu pogodbe za odstop izpolnjen tudi zakonski pogoj iz 103. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), (-) da sodba razširja veljavnost poslovnika nad pogodbeni namen ter volje strank, vključno s pogodbeno svobodo, (-) da sodišče ni pravilno upoštevalo pričakovane skrbnosti in ravnanja tožnika s standardom skrbnega strokovnjaka in dobrega gospodarja, od katerega se utemeljeno pričakuje, da je z obvestilom upravnika prepoznal očitano kršitev in glede na opozorilo z dne 23. 5. 2011 bil ustrezno seznanjen, (-) da ni mogoče zdravorazumsko pojasniti, če izvajalec eno leto ignorira pozive k odpravi nepravilnosti in po enem letu toleriranja naročnik odstopi od pogodbe, da ravnanja naročnika ni mogoče označiti kot nepravilnega in opravičevati izvajalca, da je odstop naročnika nepravilen, (-) da je bil na kršitve in neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti tožnik ustno opozorjen s strani upravnika S. d.o.o. in predsednika nadzornega odbora F. K., ki je v izpovedbi opisal kršitve tožnika ter pripombe in težave, (-) da je neutemeljen očitek, da se tožnik ni imel možnosti izjaviti o zatrjevanih kršitvah, saj je to storil z dopisoma 5. 7. 2012 in 26. 7. 2012. Poslovnik nadzornega odbora kotlovnice je predložil tožnik (priloga A 1065) in toženci niso zatrjevali, da ni bil z njim seznanjen že tekom izvajanja pogodbe, zato se je lahko nanj zanesel. S tem je poslovnik postal pogodbena volja strank in sestavni del pogodbe o opravljanju storitev ogrevanja in nadzora v kotlovnici. Sodišče prve stopnje pravilno ni dalo odločilne teže edinemu dokazanemu opozorilu S. d.o.o. tožniku z dne 23. 5. 2011 zaradi vzdrževanja čistoče okoli kotlovnice (priloga B 39). Pravilno je ugotovilo, da je do opozorila prišlo več kot eno leto pred odstopom od pogodbe. Ker ni šlo za hujšo kršitev pogodbenih obveznosti, to opozorilo ni utemeljevalo krivdnega odstopa od pogodbe s krajšim enomesečnim odpovednim rokom. Za izpoved F. K., da naj bi bil tožnik seznanjen o nepravilnostih na sestankih civilne iniciative, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da listinska dokumentacija ne dokazuje, da je bil na sestankih nadzornega odbora in civilne iniciative prisoten tožnik (38. točka obrazložitve sodbe). Ker ima F. K. kot eden od tožencev interes za izid postopka, pravilno ni dalo odločilne teže njegovi izpovedi v tem delu. Tožnik se je imel možnost izjaviti o domnevnih kršitvah pogodbe šele z dopisoma 5. 7. 2012 in 26. 7. 2012, kar je bilo po odstopu od pogodbe 19. 6. 2012. Zato ni utemeljeno sklicevanje tožencev na ta dva dopisa in na zgolj teoretično možnost izjave o kršitvah.

Višina zahtevka (po pritožbah vseh pooblaščencev):

12. Ne držijo očitki: (-) da je sodba v tem delu nepreverljiva, (-) da gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da sodišče z neupoštevanjem stroškov oziroma odhodkov prihaja samo sebi v nasprotje, (-) da je s pavšalnimi in nepreverljivimi ocenami sodilo izven trditvene podlage in tožbenega zahtevka, kar naj bi pomenilo procesno kršitev 7. člena ZPP, (-) da se ni izreklo o ugovoru tožencev glede višine oziroma ga ni obravnavalo, (-) da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, (-) da sodba ne vsebuje razlogov zakaj sodišče prve stopnje ni upoštevalo dopisa tožnika z dne 2. 11. 2011, v katerem prikazuje tožencem stroške za obratovanje kotlovnice, (-) da je podan očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni izvedlo dokaznega predloga tožencev, da tožnik predloži dokumentacijo o stroških. Obrazložitev sodbe ima v tem delu razloge o odločilnih dejstvih, ti so jasni in niso med seboj v nasprotju, ni protispisnosti in tožencem ni bila kršena pravica do izjave v postopku.

13. Neutemeljena je navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati kot stroške prehrano, potne stroške, stroške dela T. K. s.p., saj je ta po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje zgolj občasno nadomeščal tožnika, kadar je bil odsoten, zato je njegovo plačilo zajeto v plači tožnika (42. točka obrazložitve sodbe). Toženci zatrjujejo, da odšteti stroški niso edini stroški, temveč naj bi bili pri tožniku podani tudi drugi stroški. Sklicevali so se na tožnikovo kalkulacijo stroškov z dne 2. 11. 2011, s katero jim je opravičeval pogodbeni znesek (priloga B 6). Iz kalkulacije izhaja, da naj bi tožnik z mesečnim računom pokrival stroške treh delavcev, redne stroške, ki so obvezno izobraževanje (obnova licenc), varstvo pri delu, računovodski stroški, zaščitna sredstva, čistilna sredstva, pisarniški material in ostali potrošni stroški. Vendar pri teh gre za stroške, ki so fiksni in bi jih tožnik imel ne glede na odstop tožencev od pogodbe. Teh fiksnih odhodkov se pri ugotavljanju izgubljenega dobička ne sme upoštevati, saj so oškodovancu nastali tudi, če ni posloval². Tožnikova specifikacija v kalkulaciji stroškov z dne 2. 11. 2011 je bila zadosti preverljiva, ni onemogočala tožencem presoje, ne onemogočala in preprečevala dokazovanja v postopku in odločitev ni bila v nasprotju s petim odstavka 227. člena ZPP, kot zmotno navajajo v pritožbi. Zaključek sodišča prve stopnje, da toženci niso izkazali v kolikšnem delu se ti stroški nanašajo na pogodbo kot del poslovanja tožnika, se izkaže kot pravno neodločilen.

14. Neutemeljeno se toženci sklicujejo na tožnikovo bilanco stanja, da je čisti poslovni izid v letu 2011 predstavljal 14.186,00 EUR, v letu 2012, ko je prišlo do odpovedi, pa zgolj 10.947,00 EUR, saj tožnik ne uveljavlja izgube dobička iz celotnega podjema, ampak zgolj iz enega posla. Kakšen dobiček ali morda celo izgubo je utrpel iz drugih poslov (po ugotovitvi sodišča prve stopnje je opravljal več poslov in ne le po pogodbi; 42. točka obrazložitve sodbe³) in kako bi to vplivalo na njegovo poslovanje celotno podjema ni pomembno.

Zastaranje zahtevka (po pritožbah pooblaščencev mag. J. ter Ži. in P.):

15. Tožnik je uveljavljal plačilo odškodnine zaradi protipravnega odstopa od pogodbe. Takšen zahtevek zastara v treh letih odkar je oškodovanec izvedel za škodo in povzročitelja v skladu s prvim odstavkom 352. člena OZ. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je S. d.o.o. odstopil od pogodbe z dopisom z dne 19. 6. 2012, tožnik pa je tožbo vložil 12. 5. 2015, kar je bilo pravočasno (45. točka obrazložitve sodbe). Po pozivu sodišča prve stopnje je 26. 6. 2015 zgolj popravil navedbo tožencev. Ne drži, da se šele od dopolnitve šteje, da je bila tožba popolna in sposobna za obravnavanje. Po četrtem odstavku 108. člena ZPP se v primeru, če je vloga vezana na rok in je popravljena oziroma dopolnjena in izročena sodišču v roku, ki je bil določen za dopolnitev oziroma popravo, šteje, da je bila vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila prvič vložena. Sklicevanje na dva primera v sodni praksi le potrjuje pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Tožba se je nanašala na konkretno terjatev zoper konkretni subjekt. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da dopolnitev tožbe oziroma datum kdaj je bila popolna ne vpliva na tek zastaralnega roka (45. točka obrazložitve sodbe).

Zakonske zamudne obresti (po pritožbah pooblaščencev . ter V. in F.):

16. Toženci neutemeljeno navajajo, da iz poziva z dne 3. 9. 2014 izhaja, da je zahtevek naslovljen na S. d.o.o. in ne na etažne lastnike, da v dopisu ni navedeno, da tožnik poziva na plačilo etažne lastnike, da je navedba etažni lastniki bistvena, ko se govori o pozivu na plačilo etažnim lastnikom. Tožnik je bil v pogodbenem razmerju z etažnimi lastniki, ki jih je zastopal upravnik kot zakoniti zastopnik. Zato je za zamudo tožencev zadoščal poziv zakonitemu zastopniku brez posebnega dostavka, da se nanaša na etažne lastnike. Sodišče prve stopnje je pravilno prisodilo zakonske zamudne obresti od 15. dne po prejemu zahtevka.

Deljivost zahtevka (po pritožbah pooblaščencev L. ter V. in F.):

17. Kotlovnica, s katero je upravljal tožnik, je skupni del stanovanjske(-ih) stavb(e). Ti so v skladu s prvim odstavkom 105. člen Stvarnopravnega zakonika ter četrtega odstavka 3. člena Stanovanjskega zakona solastnina etažnih lastnikov. Po prvem in tretjem odstavku 186. člena OZ odgovarjajo za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, vsi udeleženci solidarno. Solidarno odgovarjajo za povzročeno škodo tudi tisti, ki so jo povzročili, delali pa neodvisno drug od drugega, če ni mogoče ugotoviti njihovih deležev pri povzročeni škodi. Toženci neutemeljeno navajajo, da je solidarna odgovornost etažnih lastnikov podana zgolj pri objektivni odgovornosti, da je izkazano, da protipravnost ne izvira iz sfere tožencev, temveč iz sfere S. d.o.o.. Sodišče prve stopnje je pravilno naložilo solidarno plačilo vsem tožencem (47. točka obrazložitve sodbe).

K sklepu o stroških:

18. Sodišče prve stopnje je z v uvodu drugonavedenim sklepom naložilo toženim strankam, da so dolžne nerazdelno plačati tožeči stranki stroške postopka 147,19 EUR v 15 dneh od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

19. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagajo pritožbe toženci po pooblaščencih iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbah navajajo, da sodba ni pravnomočna, da so vložili pritožbo, da je sklep o stroških preuranjen, da ni izpolnjen zakonski pogoj uspeha, da je sklep o stroških akcesoren sodbi in je z razveljavitvijo sodbe potrebno razveljaviti sklep.

20. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbe tožniku in tožencem po pooblaščencih s pozivi. Odgovorov niso vložili.

21. Pritožbe niso utemeljene.

22. Z odločitvijo sodišča druge stopnje o pritožbah zoper sodbo je ta postala pravnomočna in ni več ovire za izdajo sklepa o stroških. Ta je bil do odločitve sodišča druge stopnje o pritožbah zoper sodbo viseč. Toženci v pritožbah obrazloženo ne izpodbijajo ugotovljenih stroškov in višine, ne njihovega delnega pobota zaradi delnega umika tožbe. Sodišče prve stopnje jih je je pravilno odmerilo.

Končna odločitev:

23. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbe kot neutemeljene in potrdilo izpodbijano sodbo ter sklep sodišča prve stopnje.

24. Toženci sami krijejo svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem niso uspeli (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Tudi zaslišana toženka D. D. je kot stranka povedala, da uporablja ogrevanje iz kotlovnice, da je plačevala stroške, da redno prejema položnice za opravljena dela, najprej od S., od leta 2010 pa od U. (12. stran zapisnika o zvočnem posnetku glavne obravnave z dne 21. 2. 2018, list. št. 295 spisa).
² N. Plavšak, OZ s komentarjem, 1. knjiga, stran 951.
³ Po njegovi izjavi iz zaslišanja je upravljal še z eno kotlovnico in izvajal inštalacijsko-servisne dejavnosti; 8. in 9. stran zapisnika o posnetku glavne obravnave 21. 2. 2018; listna št. 293 in 294 spisa).

Datum zadnje spremembe:

12.06.2019

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 352/93
• VSL sodba I Cpg 655/2010
• VDSS sodba Psp 68/2016