<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Civilni oddelek

VSM Sodba III Cp 338/2017
ECLI:SI:VSMB:2017:III.CP.338.2017

Evidenčna številka:VSM00021512
Datum odločbe:22.05.2017
Senat, sodnik posameznik:mag. Jelka Kurnik (preds.), Branko Reisman (poroč.), Vlasta Polanec
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:nova odmera preživnine - povečane potrebe otroka - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca - spremenjene okoliščine

Jedro

Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Zakonske določbe pri določitvi preživnine narekujejo vrednotni (ne pa računski oziroma matematični) pristop, po katerem je potrebno med pravno relevantnimi dejstvi (potrebe otroka, preživninske zmožnosti očeta in matere) vzpostaviti vrednotno ravnotežje. Potrebe in zmožnosti so ob vzpostavitvi vrednotnega sistema soodvisne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem preživninskem delu (točka I izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje preživninsko obveznost določeno s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 462/2013 z dne 27. 8. 2013 v znesku 100,00 EUR zvišalo na znesek 180,00 EUR za vsakega mladoletnega otroka to je, D., roj 2004 in A., roj. 2006. Prisojeno preživninsko obveznost je znižalo za že izvršena nesporna plačila preživnine za otroka ter nadalje določilo način plačila preživnine (točka I izreka). V presežku je preživninski zahtevek tožeče stranke in preživninski zahtevek po nasprotni tožbi, zavrnilo (točka II izreka). Vsaka stranka krije svoje pravdne stroške, je odločilo v odločbi o pravdnih stroških (točka III izreka).

2. Odločitev prvostopnega sodišča o zvišanju preživnine iz zneska 100,00 EUR na znesek 180,00 EUR mesečno za vsakega otroka izpodbija toženec (oče otrok) zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče zmotno ugotovilo njegove zaslužke, zmotno pa so ugotovljene tudi potrebe otrok, zaradi česar je potrebno preživnino znižati. Pri tem je tudi potrebno upoštevati premoženjske razmere matere otrok, ter dejstvo, da otroke oče preživlja v času stikov. Prvostopno sodišče ni pravilno ugotovilo njegovega zaslužka, ker pretok denarnih sredstev na njegovih dveh TRR ne izkazuje njegovega dejanskega zaslužka s.p. arhitekta. Izkazuje pretok bruto zaslužka, od katerega je potrebno odbiti stroške in tak izračun pokaže, da mesečno zasluži 447,50 EUR. Mati otrok pa zasluži 1.071,00 EUR mesečno. Nepravilno so tudi ugotovljene potrebe otrok, ker te za oba otroka skupaj znašajo 609,66 EUR, kar pritožba obrazlaga s podrobnimi matematičnimi izračuni potreb otrok za hrano, obleko, obutev, izobraževanje, bivanje in prostočasne dejavnosti. Pri tem pa je tudi potrebno upoštevati, da otroka prejemata še otroški dodatek v višini 157,73 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da določi preživnino v znesku 120,00 EUR mesečno za vsakega otroka.

3. V odgovoru na pritožbo se tožeča stranka zavzema za potrditev prvostopne sodbe v odločbi o preživninski obveznosti toženca. V tej smeri prereka izvajanja pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v nadaljevanju ZZZDR). Preživnina je bila določena v okviru dogovora o skupnem starševstvu (poravnava pred Okrožnim sodiščem v Mariboru IV P 462/2013 z dne 27. 8. 2013) tako, da sta bila roditelja dolžna vsak plačevati za otroka po 100,00 EUR mesečno za vsakega. Dogovor o skupnem starševstvu pa sta roditelja (tožnica in toženec v predmetni zadevi) spremenila s sodno poravnavo IV P 1050/2015 z dne 24. 11. 2016 tako, da sta se oba otroka dodelila v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, določili pa so se tudi stiki med očetom in otrokoma. Ker sta bila otroka dodeljena materi je bila odpravljena denarna preživninska obveznost matere do otrok, za očeta pa je bilo potrebno določiti preživnino. Sporazumno razdrtje dogovora o skupnem starševstvu ter dogovor o dodelitvi otrok v varstvo in vzgojo materi in s tem prenehanje obstoja pravnega naslova za plačilo preživnine otrokoma, predstavlja spremenjeno okoliščino, ki narekuje novo določitev preživnine po določbi 132. člena ZZZDR.

6. Po določbi prvega odstavka 123. člena ZZZDR so starši dolžni preživljati svoje mladoletne otroke tako, da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca (129. člen ZZZDR). Podrobnejše kriterije za odmero preživnine določa 129.a člen ZZZDR, po katerem mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Citirane zakonske določbe pri določitvi preživnine narekujejo vrednotni (ne pa računski oziroma matematični) pristop, po katerem je potrebno med pravno relevantnimi dejstvi (potrebe otroka, preživninske zmožnosti očeta in matere) vzpostaviti vrednotno ravnotežje. Potrebe in zmožnosti so ob vzpostavitvi vrednotnega sistema soodvisne. Koliko bo potrebam mogoče zadostiti je odvisno od zmožnosti staršev. Najprej je potrebno zagotoviti eksistenčne in biološke potrebe (hrana, zdravje, bivalni prostori), nato socialno biološke (obleka, obutev, izobraževanje, kultura) in nazadnje tudi potrebe prostega časa, pri katerih v omejenem obsegu lahko govorimo tudi o zadovoljevanju nadstandardnih (luksuznih) potreb otroka.

7. Prvostopno sodišče izhajajoč iz navedenih materialno pravnih izhodišč tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotavlja, da potrebe vsakega od otrok (D. je star 13 let, A. pa 11 let, oba otroka se ukvarjata s prostočasnimi dejavnostmi - nogomet, ples) znašajo nekaj čez 400,00 EUR mesečno, torej nekaj čez 800,00 EUR mesečno za oba otroka. Tako presojo je prvostopno sodišče pravilno sprejelo v točki 6 razlogov prvostopne sodbe in pritožbeno sodišče se taki presoji prvostopnega sodišča lahko le pridružuje. Nasprotna pritožbena izvajanja, ki temeljijo na matematičnem izračunu pri ugotavljanju potreb otrok, navedene odločitve ne morejo spremeniti. Prvostopno sodišče je tudi pravilno ugotovilo, da mati otrok (učiteljica razrednega pouka) mesečno zasluži nekaj čez 1.000,00 EUR, oče otrok, dipl. arhitekt, samozaposlen v A., D. s.p. pa zasluži več, kot je zatrjeval tekom pravdnega postopka in zatrjuje v pritožbi. Do takega pravilnega zaključka je prvostopno sodišče prišlo na podlagi pretoka denarnih sredstev iz toženčevega TRR kot s.p. na TRR kot fizična oseba (pri s.p. velja pravilo enovitega premoženja), iz katerega je razvidno, da je bilo v šestmesečnem obdobju (izpis prometa priloga C12) prenakazano 9.100,00 EUR, to je 1.516,67 EUR mesečno. Denarna sredstva (tako iz izpisa prometa) pa je toženec porabil za življenjske potrebe, ne pa za poslovanje s.p., kot zatrjuje v pritožbi. Upoštevaje ugotovljene potrebe otrok ter premoženjske razmere njunih staršev je prvostopno sodišče izhajajoč iz vrednotnega sistema tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno preživninsko obveznost zvišalo na znesek 180,00 EUR za vsakega otroka. Tako preživninsko obveznost pa bo toženec tudi sposoben plačevati glede na izkazan pretok denarnih sredstev.

8. Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje staršev otrok lahko starša otrok z lastnimi sredstvi zmoreta zagotoviti pokritje potreb otrok in zato ni razloga, da bi se pri določitvi preživninske obveznosti upošteval tudi otroški dodatek, namenjen otrokoma (tako sodba VS RS II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014). Nasprotna pritožbena izvajanja toženca, da bi prvostopno sodišče moralo pri zvišanju preživninske obveznosti upoštevati otroški dodatek, so neutemeljena.

9. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

10. Toženec pritožbenih stroškov ni priglašal. Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (uradno prečiščeno besedilo) (2004) - ZZZDR-UPB1 - člen 123, 129, 132.
Datum zadnje spremembe:
15.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3NzI3