<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Civilni oddelek

VSM Sklep I Cp 412/2018
ECLI:SI:VSMB:2018:I.CP.412.2018

Evidenčna številka:VSM00020897
Datum odločbe:23.05.2018
Senat, sodnik posameznik:Vlasta Polanec (preds.), Branko Reisman (poroč.), Alenka Zgubič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:določitev načina rabe nepremičnine - negatorna tožba - prepoved uporabe - narava spora - razmerja med etažnimi lastniki - regulacijska začasna odredba - verjetnost nastanka škode - res transacta kot procesna ovira za sojenje - nove okoliščine

Jedro

Spor med strankama o tem, ali naj v spornem zidu predmetna prehoda ostaneta ali pa naj se zapreta (zazidata), s čimer se onemogoči prehod skozi odprtine zidu, predstavlja vprašanje določitve rabe skupne stvari.

Izrek

A.

Pritožbi zoper sklep o ustavitvi pravdnega postopka in nadaljevanju postopka po pravilih nepravdnega postopka (sklep II P 550/2017 z dne 8. 3. 2018) se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi glede nadaljevanja postopka po pravilih nepravdnega postopka pod točko I/1 tožbe (zahtevek na prepoved uporabe in prehoda skozi prehode zidu med posameznimi deli etažne lastnine v lasti pravdnih strank) in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

V ostalem (točka II/2 tožbe - predlog na zazidavo prehodov v skupnem zidu etažnih lastnikov) se pritožba zavrne in v nespremenjenem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

B.

Pritožba zoper sklep o začasni odredbi (sklep II P 550/2017 z dne 27. 3. 2018) se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. S sklepom II P 550/2017 z dne 8. 3. 2018 (nadalje sklep o ustavitvi pravdnega postopka) je prvostopno sodišče pravdni postopek ustavilo in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa postopek nadaljuje po pravilih nepravdnega postopka.

2. S sklepom II P 550/2017 z dne 27. 3. 2018 (nadalje sklep o začasni odredbi) je prvostopno sodišče odločilo, da se tožeči stranki dovoli v roku 3 dni po vročitvi sklepa v obe odprtini, ki pomenita prehod med nepremičninama v etažni lasti tožeče in tožene stranke, postaviti montažno steno, ki jo je mogoče odstraniti brez škode na nepremičnini (točka I izreka). V točki II in III izreka je odločilo, da začasna odredba vstopi v veljavo takoj in velja do pravnomočnosti odločbe izdane v tem postopku, vloženo pravno sredstvo pa ne zadrži izvršitve izdane začasne odredbe. V odločbi o pravdnih stroških je odločitev o stroških pridržalo za končno odločbo. V presežku je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (točka IV izreka).

3. Zoper oba sklepa pritožbo vlaga tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka navaja, da bi prvostopno sodišče moralo glede na postavljen zahtevek predmetno zadevo obravnavati v pravdnem postopku, ne pa pravdnega postopka ustaviti in ga predložiti nepravdnemu sodišču, kjer se bo postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka. Sicer pa, v kolikor je sodišče bilo mnenja, da je potrebno zadevo obravnavati po pravilih nepravdnega postopka, bi moralo tožbo tožeče stranke zavreči oziroma zahtevek v celoti zavrniti, ne pa, da je zadevo odstopilo nepravdnemu sodišču. Zraven tega prvostopno sodišče tudi ni odločalo o priglašenih stroških pravdnega postopka tožene stranke.

V pritožbi zoper sklep o začasni odredbi tožena stranka primarno podaja ugovor že pravnomočno razsojene stvari, pri čemer se sklicuje na sodno poravnavo, ki sta jo glede istega predmeta spora sklenili pravdni stranki pred Okrajnim sodiščem v Mariboru (sodna poravnava II P 635/2016 z dne 15. 2. 2017). V poravnavi je dogovorjeno, da se toženi stranki, to je gospodarski družbi K. d.o.o. (v predmetni zadevi tožeča stranka) prepoveduje, da na navedenih prehodih postavi kakršnokoli oviro, s katero bi tožeči stranki onemogočila prehod med tema dvema posameznima objektoma. Izdana začasna odredba tako posega že v razsojeno stvar. Zraven tega pa je z izdano začasno odredbo storjena škoda toženi stranki, ker zaradi zazidave oziroma zaprtja spornih odprtin, le-ta nima več dostopa do sanitarij in tudi ne do stikal za luči. Po pritožbi tako ne obstajajo razlogi za izdajo začasne odredbe po pravilih Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) in tudi ne po pravilih Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev, podrejeno razveljavitev predlagane začasne odredbe.

4. Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo zoper sklep o začasni odredbi zavzema za zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba zoper sklep o ustavitvi pravdnega postopka je delno utemeljena. Pritožba zoper sklep o začasni odredbi je neutemeljena.

K pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka:

6. Tožeča stranka v tožbi pod točko I zatrjuje, da tožena stranka brez pravne podlage skozi prehoda (odprtini) v skupnem zidu vstopa v njegove etažne prostore ter s tem moti tožnika v njegovi poslovni dejavnosti in mu povzroča škodo. Na podlagi takih trditev zoper toženca uveljavlja zahtevek (točka 1 tožbenega zahtevka) na prepoved uporabe prehodov. S takimi trditvami in postavljenim zahtevkom tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja zahtevek na zaščito pred vznemirjanjem lastninske oziroma solastninske pravice, torej uveljavlja negatorno tožbo po določbi 99. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Za presojo utemeljenosti negatorne tožbe pa je po določbi 1. člena ZPP (spor o civilnopravnih razmerjih med fizičnimi in pravnimi osebami) določen pravdni postopek, ne pa nepravdni postopek, kot je zmotno presodilo prvostopno sodišče

7. Prvostopno sodišče pa ima prav, da spor med strankama o tem, ali naj v spornem zidu predmetna prehoda ostaneta ali pa naj se zapreta (zazidata), s čimer se onemogoči prehod skozi odprtine zidu, predstavlja vprašanje določitve rabe skupne stvari. Gre za ureditev razmerja med etažnimi lastniki glede upravljanja skupnih delov nepremičnine. Za te posle je po določbi drugega odstavka 117. člena SPZ predviden nepravdni postopek. Prvostopno sodišče je tako pravilno glede predloga tožeče stranke pod točko II/2 tožbe presodilo, da za tovrstni postopek veljajo pravila nepravdnega postopka. Po taki presoji je v skladu z določbo 21. člena ZPP pravilno ustavilo postopek in odločilo, da se bo postopek nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka. Nasprotna pritožbena izvajanja tožene stranke so neutemeljena.

K pritožbi zoper sklep o začasni odredbi:

8. Prvostopno sodišče je pravilno izpodbijano začasno odredbo izdalo po pravilih nepravdnega postopka, in sicer po določbi 114. člena ZNP, ki določa, da do izdaje odločbe lahko sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike. Pri tem je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo in presodilo, da je tožeči stranki zaradi navedenih prehodov v skupnem zidu nastala škoda, ker so neznane osebe (tako iz policijskih zapisnikov) v noči iz 12. na 13. 1. 2018 skozi navedena prehoda vstopili v gostinski lokal tožeče stranke in ga povsem uničile. Izkazana pa je tudi verjetnost nastanka bodoče škode, ker takšnega vdora tretjih oseb skozi sporne prehode v zidu tudi v bodoče ni mogoče izključiti, zaradi česar je sprejeti zatrjevanja tožeče stranke, da lokala iz navedenega razloga ne more oddati v najem. Iz navedenega razloga se pritožbeno sodišče pridružuje prvostopnemu sodišču pri izdaji regulacijske začasne odredbe z zaprtjem prehodov s postavitvijo montažne stene in to s časovno veljavnostjo do pravnomočnosti odločbe, izdane v nepravdnem postopku za ureditev razmerij med etažnimi solastniki.

9. Do drugačne odločitve tudi ne privede pritožbeno sklicevanje na izvršljivo sodno poravnavo, sklenjeno v postopku za motenje posesti med istima pravdnima strankama II P 635/2016 z dne 15. 2. 2017. Res je, da so stranke sklenile sodno poravnavo, v kateri se toženi stranki (tožeči stranki v predmetni zadevi) prepoveduje, da na navedena prehoda postavi kakršnokoli oviro, s katero bi tožeči stranki onemogočala prehod med tema dvema posameznima deloma objekta. Sklicevanje pritožbe na navedeno sodno poravnavo kot res transacta ne predstavlja zadržka za izdajo izpodbijane začasne odredbe, ker sta stranki navedeno sodno poravnavo sklenili v postopku motenja posesti z namenom, da tožena stranka (tožeča stranka v tej zadevi) samovoljno ne zapira spornih prehodov v skupnem zidu. Tožeča stranka je namreč predhodno samovoljno zazidala navedena prehoda. Izpodbijana začasna odredba pa je izdana v postopku ureditve razmerij med etažnimi lastniki glede upravljanja skupnih delov nepremičnine, torej v postopku, ki temelji na drugi pravni in dejanski podlagi, kot pri sklenjeni sodni poravnavi. Zraven tega so po sklenitvi sodne poravnave nastopile nove okoliščine, in sicer vstop neznanih oseb v etažne prostore tožeče stranke skozi sporna prehoda z uničenjem gostinskega lokala. Navedene okoliščine (zlasti znatno uničenje premoženja etažnega lastnika z možnostjo ponovnega vstopa in nadaljnjega oškodovanja njegovega premoženja) tudi po presoji pritožbenega sodišča v danem primeru narekujejo izdajo izpodbijane regulacijske začasne odredbe po pravilih ZNP in to kljub že sklenjeni navedeni sodni poravnavi.

10. Do drugačnega zaključka tudi ne privede sklicevanje pritožbe, da pritožnik v posledici izdane začasne odredbe nima dostopa do stranišča in do stikal za luči svojih prostorov, ker so takšna zatrjevanja v nasprotju s podatki spisa. Do sanitarij ima pritožnik sicer nekoliko daljši, vendarle povsem normalen dostop iz javnih površin skozi skupne prostore v drugi etaži, ki predstavljajo v naravi pritličje. Da pa ne bi mogel uporabljati luči v svojih prostorih zaradi nedostopnosti do stikal, pa iz podatkov spisa ni razbrati. Pri tem velja dodati, da je življenjsko neizkustveno, da stikala luči ne bi bila v istem prostoru kot so luči.

11. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi 2. in 3. točke 365. člena ZPP.

12. Zaradi delne razveljavitve sklepa o ustavitvi pravdnega postopka je pritožbeno sodišče odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke zadržalo za končno odločbo. Tožeča stranka z odgovorom na pritožbo zoper začasno odredbo ni v ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato krije sama svoje pritožbene stroške.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 99, 117.
Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 114.
Zakon o pravdnem postopku (uradno prečiščeno besedilo) (2007) - ZPP-UPB3 - člen 21.
Datum zadnje spremembe:
15.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3NzIz