<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep I Cp 772/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.772.2018

Evidenčna številka:VSL00019505
Datum odločbe:28.11.2018
Senat, sodnik posameznik:mag. Nataša Ložina (preds.), Anton Panjan (poroč.), Karmen Ceranja
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:sodna ureditev meje - javno dobro - katastrski elaborat - izvajanje katastrskih vpisov - pravica stranke do sodelovanja v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro

Sodna praksa je enotna, da je treba iz navedenih razlogov pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar mora biti posebej ugotovljeno.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I) del meje med parcelama 1032/4 k. o. X., last predlagateljev, vsakega do 1/2, ter 1449/1 k. o. X, last nasprotne udeleženke, pri kateri je vpisana zaznamba javnega dobra, ter dotičnima 1031/7 in 1288/1, vse k. o. X. , katerih lastnica je nasprotna udeleženka, določilo tako, da poteka, kot je označeno v skici izvedenca geodeta z nizom modro odebeljenih daljic, katerih krajišča so točke od I do X, pri tem je točka I hkrati tromeja parcel 1032/4, 1449/1 in 1031/7, vse k. o. X, točka X pa je hkrati tromeja parcel 1932/4, 1449/1 in 1031/7, vse k. o. X, ter (II) sklenilo, da je izvedensko mnenje s skico izvedenca geodetske stroke z dne 6. 1. 2018 sestavni del tega sklepa. Odločilo je še, (III) da skupni stroški postopka znašajo 1.956,80 EUR in jih nerazdelno trpijo predlagatelja do 1/2 in nasprotna udeleženka do 1/2, torej vsak 978,40 EUR, pri tem jih je posledično nasprotna udeleženka dolžna predlagateljema nerazdelno plačati 978,40 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter (IV) da preostale stroške nosi vsak udeleženec sam.

2. Zoper sklep sta se pritožila predlagatelja in nasprotna udeleženka.

3. Predlagatelja izpodbijata III. in IV. točko izreka sklepa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagata, naj pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajata, da sta zahtevala, da jima nasprotna udeleženka povrne vse stroške postopka na podlagi petega odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Sodišče je uporabo tega člena zavrnilo z obrazložitvijo, da v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi stroški nastali iz posebno krivdnih razlogov, kar pa je v nasprotju z vsemi ostalimi stališči sodišča, ki jih je zavzelo pri odločanju o glavni stvari in na podlagi katerih je določilo mejo. Predmetni postopek se je začel na podlagi poziva GURS, da predlagatelja vložita predlog za sodno ureditev meje, v posledici prekinitve upravnega postopka evidentiranja meje, v katerem je bil predložen elaborat za evidentiranje urejene meje, ki ga je po naročilu nasprotne udeleženke izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod d. d. Slednje je predlagalo, da se kot urejena meja evidentira meja, ki jo je geodet določil na podlagi podatkov elaborata IDPOS 1276. Ker je pooblaščeni geodet nasprotne udeleženke v elaboratu zgolj povzel grafiko IDPOS 1276, ne da bi podatke interpretiral na podlagi določb Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, sta morala predlagatelja strokovno nepravilnemu elaboratu ugovarjati. Gre za krivdno ravnanje nasprotne udeleženke, ki je izbrala geodeta (culpa in eligendo), najmanj pa za naključje, ki se je njej primerilo, zaradi česar naj trpi stroške tega nepravdnega postopka. Priglašata pritožbene stroške.

4. Nasprotna udeleženka na pritožbo predlagateljev ni odgovorila.

5. Nasprotna udeleženka se pritožuje zoper I., II. in III. točko izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Sodišče je v obrazložitvi sklepa napačno označevalo parcelo št. 1031/6 k. o. X. Včasih jo je pravilno označilo kot 000, včasih pa napačno kot 1032/6 k.o. X. Pri tem ne gre le za pravopisno napako, ampak ima napačen zapis te parcele tudi vsebinske posledice. Sodišče je tako v 17. točki obrazložitve zapisalo, da v naznanilnem listu št. 23 ni navedena parcela št. 1032/6, kar sicer drži, vendar pa to ni odločilno. Odločilno je, da je v njem parcela št. 1031/6. Če bi sodišče to pravilno ugotovilo, bi pri določitvi meje upoštevalo tudi IDPOS 1276 in ne samo IDPOS 1242. Parcela št. 1031/6 je edina parcela, na kateri predlagatelja nista dokazovala lastninske pravice, sodišče pa je kljub temu v 12. točki obrazložitve sklepa, brez listinskih dokazov oziroma ustrezne obrazložitve, zapisalo, da je ta parcela njuna last. Predlagatelja lastništva na njej nista pridobila na podlagi odločbe Občine Novo mesto z dne 6. 8. 1992, ki določa, da se parcela št. 1032/4 določi kot funkcionalno zemljišče. Parcela št. 1031/6 prav tako ni navedena v gradbenem dovoljenju z dne 29. 5. 1972. Napačno je tudi stališče sodišča, da IDPOS 1276 ne omenja parcel 1032/6 (pravilno 1031/6), 1033/9 IN 1032/4. V njem sta namreč navedeni parceli 1031/6 in 1032/4, ki se združita. Ker je bil njihov takratni lastnik F. F., je napačno stališče sodišča, da bi kot stranki postopka IDPOS 1276 morala biti vabljena tudi predlagatelja. Prav tako napačno je stališče sodišča, da se v letu 1973 ni mogoče sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. V tistem času je veljal Zakon o zemljiški knjigi iz leta 1930, ki je ravno tako določal, da se lastninska pravica pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo. Če se prvi predlagatelj takrat ni vpisal kot lastnik v zemljiško knjigo, je to pomenilo, da lastninske pravice na parceli št. 1032/4 ni imel. Katastrski organ je zato pri IDPOS 1276 ravnal pravilno, ko je postopek na terenu izvajal z zemljiškoknjižnim lastnikom. Sodišče se je sklicevalo tudi na to, da bi moralo podjetje D. vedeti, da sta predlagatelja lastnika nepremičnine parc. št. 1032/4, pri čemer pa je spregledalo, da je bilo to podjetje edino, ki se je ukvarjalo z nepremičninami na območju ..., in je zato skoraj nemogoče, da bi vedelo za vsako nepremičnino v Novem mestu. Napačna je ugotovitev sodišča, da v postopku IDPOS 1276 ni bila izdana nobena odločba o parcelaciji, čeprav bi v skladu z zakonodajo morala biti. Pri tem si sodišče prihaja tudi samo s seboj v nasprotje, saj je predhodno navedlo, da je naznanilni list takrat predstavljal elaborat in da je bil enakovreden današnji odločbi. Ker predlagatelja nista bila lastnika parcel št. 000 in 000, tudi ne drži obrazložitev sodišča, da je bil z IDPOS 1276 enostransko popravljen zaris mejne črte v škodo nepremičnin predlagateljev. Odstopanja točk v meritvah IDPIS 1320 in IDPOS 1276 niso posledica zamika ceste stran od parcel predlagateljev, temveč je veliko večja verjetnost za grobo napako v meritvah, saj iz skice IDPOS 1320 ne izhaja, da bi se parcelna meja kakorkoli zamaknila. Prav tako glede na razliko v liniji ob današnji javni cesti med IDPOS 1242 in 1276 ni mogoče sklepati, da se je v naravi obdržalo stanje gradbenih parcel, kot izhaja iz IDPOS 1242. Napačno je tudi stališče izvedenca, da je stopnja zanesljivosti podatkov IDPOS 1242 od 50 cm do enega metra. Izvedenec bi moral točneje določiti natančnost IDPOS 1242. Da gre za napačno določitev meje potrjuje tudi dejstvo, da bi bila površina parcele št. 1032/4 glede na določitev meje po izpodbijanem sklepu kar 138 m2, iz podatkov katastra pa izhaja, da obsega le 111 m2. Sodišče se je pri določitvi meje tudi neutemeljeno oprlo na odločbo Občine ... z dne 6. 8. 1992, v kateri ni navedeno, da predmetna parcela obsega škarpo in polmetrski pas za njo, kar pomeni, da slednja predstavljata cestno telo, v katero se s sporno določitvijo meje posega. Sodišče je z izpodbijano odločitvijo poseglo tudi v parcelo št. 1288/1, ki ni bila predmet sodnega postopka, kar pomeni, da je preseglo predlog.

6. Predlagatelja sta na pritožbo nasprotne udeleženke odgovorila in predlagala njeno zavrnitev ter naložitev stroškov odgovora na pritožbo nasprotni udeleženki.

7. Pritožbi sta utemeljeni.

8. V konkretnem primeru se ureja meja med nepremičnino parc. št. 1032/4 k. o. X, ki je last predlagateljev, in nepremičnino parc. št. 1449/1 iste k. o.1, ki predstavlja javno dobro (cesto) in je v lasti nasprotne udeleženke (občine). Mejo med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, je mogoče določiti le po kriteriju močnejše pravice. Ker je javno dobro stvar, ki jo lahko uporablja vsakdo, je praviloma izven pravnega prometa in na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Sodna praksa je enotna, da je treba iz navedenih razlogov pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti upoštevati stanje v katastru. Izjeme od tega pravila so mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, kar mora biti posebej ugotovljeno.2

9. Navedena izhodišča je upoštevalo že sodišče prve stopnje, ki se je v postopku ureditve meje ukvarjalo s potekom katastrske meje, upoštevajoč pripombe predlagateljev glede zanesljivosti katastrskih podatkov. Po izvedenem dokaznem postopku je mejo med parcelama št. 1032/4 in 1449/1 določilo upoštevajoč katastrske podatke IDPOS 1242 iz leta 1971, za kar sta se zavzemala predlagatelja, ni pa upoštevalo tudi podatkov IDPOS 1276 iz leta 1973, za kar se je zavzemala nasprotna udeleženka. Odločitev sodišča prve stopnje, ki temelji na podatkih IDPOS 1242, nasprotna udeleženka s pritožbo utemeljeno graja.

10. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, sodišče prve stopnje odločitve ni oprlo na podatke IDPOS 1276 (med drugim), ker je ugotovilo, da je prišlo v tistem postopku do popravka meje v škodo tedanjih parcel št. 1031/6 in 1033/9, last predlagateljev, čeprav to ne izhaja iz naznanilnega lista št. 23, ki je del dokumentacije IDPOS 1276. Ugotovilo je tudi, da predlagatelja v tistem postopku nista sodelovala, čeprav bi kot lastnika navedenih parcel in parcele št. 1032/4 morala (primerjaj zlasti 15., 17. in 22. točko obrazložitve sklepa). Nasprotna udeleženka pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v omenjenih točkah obrazložitve sklepa parcelo št. 1031/6 včasih označilo kot 1031/6, kar je pravilno, včasih pa tudi napačno kot 1032/6. Napačno poimenovanje te parcele v konkretnem primeru ne predstavlja zgolj očitne pisne pomote, temveč je imelo, kot pravilno navaja nasprotna udeleženka, za posledico tudi napačno ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je tako v točki 17 obrazložitve sklepa navedlo, da parcela št. 1032/6 ni bila navedena v naznanilnem listu št. 23, kar sicer drži, vendar pa to ni relevantno, bistvena je namreč parcela št. 1031/6, ki pa je v naznanilnem listu navedena. Zaključek sodišča prve stopnje, da podatkov IDPOS 1276 ni moč upoštevati, torej temelji na zmotni ugotovitvi, da parcela št. 1031/6, ki je bila v postopku IDPOS 1276 združena z dvema parcelama, v naznanilnem listu št. 23 ni navedena.

11. Nasprotna udeleženka tudi pravilno opozarja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, na podlagi katerih dokazov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta bila predlagatelja lastnika parcele št. 1031/6 v letu 1971 oziroma 1973. Ob dejstvu, da je nasprotna udeleženka trdila, da predlagatelja v letu 1971 nista kupila navedene parcele (glej njeno pripravljalno vlogo z dne 7. 12. 2017 na list. št. 81-82 spisa), ne zadošča sklicevanje sodišča prve stopnje v 12. točki obrazložitve sklepa na pojasnila izvedenca geodetske stroke D. G., da je bila v postopku IDPOS 1242 leta 1971 prvotna gradbena parcela razdeljena na pol, pri čemer je bila nova gradbena parcela, last predlagateljev, sestavljena tudi iz parcele št. 1031/6. Navedena pomanjkljivost v obrazložitvi pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.

12. Utemeljen je nadalje pritožbeni očitek nasprotne udeleženke, da si je prišlo sodišče prve stopnje samo s seboj v nasprotje s tem, ko je najprej navedlo, da je naznanilni list v letu 1973 predstavljal elaborat oziroma je bil enakovreden današnji odločbi (17. točka obrazložitve sklepa), v nadaljevanju odločbe (22. točka) pa je navedlo, da v postopku IDPOS 1276, v katerem je bil izdan naznanili list št. 23, o parcelaciji ni bila izdana nobena odločba, čeprav bi v skladu s takratno zakonodajo morala biti. Da je bila potrebna posebna odločba o parcelaciji, je sodišče prve stopnje sicer štelo zgolj v zvezi s postopkom IDPOS 1276, ni pa tega upoštevalo, ko se je oprlo na podatke IDPOS 1242, v dokumentaciji katerega se nahaja (zgolj) naznanilni list in ne tudi posebna odločba o parcelaciji, pa čeprav je bila tudi v postopku IDPOS 1242 izvedena parcelacija in je tudi takrat veljala Uredba o izdelavi izmeritve in zemljiškega katastra in njunem vzdrževanju (Ur. l. SFRJ, št. 44/67), na katero se je sklicevalo sodišče prve stopnje.

13. Iz obrazloženega izhaja, da je vsaj vprašljiv zaključek izpodbijanega sklepa, da se je postopek IDPOS 1276 glede parcele št. 000 v razmerju do predlagateljev vodil nepravilno. Če predlagatelja nista bila lastnika te parcele, ki se je na podlagi naznanilnega lista št. 23 združila s parcelo št. 000 (navedena parcela se je s tem povečala za 8 m2), ki sta jo predlagatelja po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje kupila v letu 1971, in parcelo št. 1032/3 (danes parcela št. 000), glede te parcele ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil z IDPOS-om 1276 enostransko popravljen zaris meje v škodo predlagateljev. Poleg tega, če predlagatelja leta 1971 nista bila lastnika te parcele, meje med današnjima parcelama št. 1032/4 in 1499/1 ni moč določiti na način, kot je storilo sodišče prve stopnje, ki je, sklicujoč se na podatke IDPOS 1242, parcelo št. 1032/4 dejansko povečalo za celotno nekdanjo parcelo št. 1031/6. Iz podatkov IDPOS 1242 sicer izhaja, da je v letu 1971 na parcelo št. 000 (danes 1449/1) mejila parcela št. 1031/6, parceli št. 1032/4 in 1033/9 pa sta se nahajali nižje. Pri izdelavi grafičnega prikaza izvedenskega mnenja sicer izvedenec geodetske stroke, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, navedenega ni upošteval - iz njegovega prikaza poteka meje med nepremičninama parc. št. 1032/4 in 1449/1 glede na podatke IDPOS 1242 izhaja, da k nepremičnini parc. št. 1032/4 pripada celotna nekdanja parcela št. 1031/6 (glej list. št. 55 spisa), očitno prav zato, ker je bilo njegovo izhodišče, da je bila parcela št.1031/6, ki je sicer že od leta 1973 ni več, v letu 1971 last predlagateljev.

14. Napačno je nadalje stališče sodišča prve stopnje, da bi morala predlagatelja, ki sta v letu 1971 kupila tedanjo parcelo št. 1032/4, v postopku IDPOS 1276 sodelovati, čeprav nista bila njena zemljiškoknjižna lastnika. Kljub temu, da zemljiška knjiga v letu 1971 oziroma 1973 ni imela takšnega pomena, kot ga ima danes, je bil že tedaj pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla vpis v zemljiško knjigo (primerjaj pravno pravilo paragrafa 431 Občega državljanskega zakonika, ODZ). Ker se predlagatelja nista vpisala kot lastnika navedene parcele, katastrski organ glede na zemljiškoknjižne podatke postopka IDPOS 1276 pravilno ni izvedel v sodelovanju z njima. Okoliščina, da se je odmera zemljišča za novo cesto v letu 1973 v postopku IDPOS 1276 izvedla na podlagi naročilnice podjetja D., ki je v letu 1971 soglašalo s prodajo parcele št. 1032/4, pri tem ni odločilna, saj postopka ni vodilo navedeno podjetje temveč katastrski organ. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da tudi v primeru, če ne bi bilo odločilno zemljiškoknjižno stanje in bi zato morala predlagatelja kot kupca tedanje parcele št. 1032/4 pa tudi parcele št. 1033/9 sodelovati v postopku IDPOS 1276, v konkretnem primeru ob predpostavki, da predlagatelja do leta 1973 nista imela pravna naslova za pridobitev lastninske pravice na parceli št. 1031/6 (to še ni ugotovljeno), ne bi bilo mogoče zaključiti, da je prišlo do take napake v katastru v škodo predlagateljev oziroma njunih tedanjih nepremičnin parc. št. 1032/4 in 1033/9, ki ima za posledico neupoštevanje katastrskih podatkov IDPOS 1276. Iz naznanilnega lista št. 23 namreč izhaja, da se je parcela št.000 v navedenem postopku v škodo parcele št. 000 povečala za 8 m2, iz kopije katastrskega načrta IDPOS 1276 pa izhaja, da je prišlo le do manjšega posega (manj kot 8m2) v parceli št. 1032/4 in 1033/9, v korist parcele št. 1032/3 (danes 1449/1).

15. Zaradi ugotovljenih nepravilnosti oziroma procesnih kršitev, ki jih pritožbeno sodišče glede na njihovo naravo ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), je bilo treba pritožbi nasprotne udeleženke ugoditi in sklep v izpodbijanih točkah I in II izreka razveljaviti ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

16. Ker je bilo treba pritožbi nasprotne udeleženke ugoditi že iz zgoraj navedenih razlogov, se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do ostalih njenih pritožbenih navedb (360. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

17. Zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo treba razveljaviti tudi stroškovno odločitev (nasprotna udeleženka se pritožuje zoper stroškovno odločitev (le) v III. točki izreka, predlagatelja pa tudi zoper IV. točko izreka) in zadevo tudi v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pri tem je pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljev ugodilo brez vsebinskega obravnavanja, saj bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku ponovno odločati o vseh stroških predlagateljev in nasprotne udeleženke.

18. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljene nepravilnosti in mejo tudi ob upoštevanju zgoraj navedenih izhodišč/stališč ponovno določiti.

19. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

PRAVNI POUK

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

-------------------------------
1 Nepremičnine bodo v nadaljevanju označene zgolj s parcelno številko, saj se vse nahajajo v isti katastrski občini.
2 Primerjaj npr. VSL sklep I Cp 451/2012 z dne 5. 12. 2012


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14
Datum zadnje spremembe:
15.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3NzIy