<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Kazenski oddelek

VSM Sklep II Kp 24484/2014
ECLI:SI:VSMB:2019:II.KP.24484.2014

Evidenčna številka:VSM00021536
Datum odločbe:06.02.2019
Senat, sodnik posameznik:Miro Lešnik (preds.), Simona Skorpik (poroč.), Melita Puhr
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi - podaljšanje začasnega zavarovanja - pravica do izjave - primeren rok - ugovorni postopek - pravnomočnost obtožnice - nespremenjene okoliščine

Jedro

Neutemeljena je pritožba tudi, ko navaja, da obrambi ni bil omogočen ustrezen rok za izjasnitev o predlogu državnega tožilca, da se začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi podaljša. Ukrep je bil podaljšan zaradi poteka časa, za katerega je bil odrejen, okoliščine, ki so utemeljevale njegovo odreditev in podaljšanje, pa se niso v ničemer spremenile, zato ne drži pritožbena navedba, da obramba od prejema predloga za podaljšanje ukrepa ni imela dovolj časa, da se o predlogu izjasni. ZKP v prvem odstavku 502.c člena sodišču nalaga, da preden o predlogu za podaljšanje začasnega zavarovanja odloči, pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo in jim določi primeren rok za odgovor. Glede na čas, ki ga je imela obramba za odgovor in ga navaja v pritožbi, pa ob upoštevanju, da sklep od prejšnjega istovrstnega sklepa ne prinaša ničesar novega, roka za odgovor, ki ga je imela obramba, ni mogoče oceniti kot neustreznega.

Izrek

Pritožba zagovornikov obdolženega se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom X K 24484/2014 z dne 26. 11. 2018 na podlagi prvega odstavka 502.c člena v zvezi s četrtim odstavkom 502.b člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pod točko I. izreka ugodilo predlogu Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije ter odločilo, da se začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, odrejeno s sklepom Okrožnega sodišča X Kpr 24484/2014 z dne 16. 6. 2014, nazadnje podaljšano s sklepom X K 24484/2014 z dne 29. 5. 2018, podaljša za 6 mesecev, to je do vključno 9. 6. 2019, in sicer se pod točko I/1 izreka družbi D., d.o.o. s sedežem U., R.H. oziroma komurkoli drugemu po njenem pooblastilu prepove vsakršno razpolaganje ali obremenjevanje delnic družbe L.Z., d.d., ki so v številu, navedenem v sklepu, knjižene na računih skrbnika H., d.d. in P. b., d.d. ter se zaznamuje ta prepoved v centralnem registru pri SKDD, d.d. in družbah H., d.d. ter P.b., d.d., ter da se, pod točko I/2 izreka, navedeni družbi D., d.o.o. oziroma komurkoli drugemu po njenem pooblastilu kot delničarju družbe L.Z., d.d. prepoveduje izvrševati glasovalno pravico iz 56919 delnic L.Z. na skupščinah L.Z., d.d. pri glasovanju o predlaganih sklepih, ki bi lahko imeli za posledico zmanjšanje velikosti ali vrednosti začasno zavarovanega 53,57 % poslovnega deleža v L. Z., d.d., ki ga predstavlja 56919 delnic L.Z., d.d. ter se zaznamuje ta prepoved glasovanja v delniški knjigi L.Z., d.d., pod točko II izreka pa je odločilo, da če bi družba D., d.o.o. ravnala v nasprotju z navedenimi prepovedmi, ji sodišče lahko izreče denarno kazen.

2. Zoper sklep so se pritožili zagovorniki obdolženega, ki mu pravnomočna obtožnica v obravnavani zadevi očita storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po drugem v zvezi s prvim odstavkom 244. člena v zvezi s 25. členom Kazenskega zakonika (KZ), in sicer zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, nepravilne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kot navajajo uvodoma v pritožbi, pritožbenemu sodišču pa predlagajo, da napadeni sklep razveljavi in predlog za podaljšanje začasnega zavarovanja za odvzem premoženjske koristi, ki ga je podalo Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije, kot neutemeljen zavrne, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in napadeni slep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zagovorniki so pritožbo dopolnili s tem, da so ji priložili izpisek iz sodnega registra Trgovskega sodišča v Z.u ter izpisek iz sodnega registra s podatki o poslovnem subjektu z dne 21. 11. 2018.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP naj bi bila po oceni pritožbe podana zato, ker napadeni sklep nima pravnega pouka o možnosti vložitve ugovora, temveč se v njem navaja le možnost vložitve pritožbe, sodišče prve stopnje pa pred izdajo sklepa ni izvedlo obveznega ugovornega postopka iz petega odstavka 502.a člena ZKP. Kršitev, pri čemer pritožba ne obrazloži, kako naj bi vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve, pa ni podana. Pravni pouk v sklepu je pravilen, pritožba pa zmotno navaja, da sodišče pred izdajo napadenega sklepa ni izvedlo obveznega ugovornega postopka iz petega odstavka 502.a člena ZKP. Navedeno zakonsko določilo se uporabi, ko se začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi odredi s sklepom (prvi odstavek 502.a člena ZKP) in takrat je tudi predviden ugovorni postopek, z napadenim sklepom pa je bil ta ukrep po četrtem odstavku 502.b člena in prvem odstavku 502.c člena podaljšan, ne pa odrejen. Neutemeljena je pritožba tudi, ko navaja, da obrambi ni bil omogočen ustrezen rok za izjasnitev o predlogu državnega tožilca, da se začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi podaljša. Ukrep je bil podaljšan zaradi poteka časa, za katerega je bil odrejen, okoliščine, ki so utemeljevale njegovo odreditev in podaljšanje, pa se niso v ničemer spremenile, zato ne drži pritožbena navedba, da obramba od prejema predloga za podaljšanje ukrepa ni imela dovolj časa, da se o predlogu izjasni. ZKP v prvem odstavku 502.c člena sodišču nalaga, da preden o predlogu za podaljšanje začasnega zavarovanja odloči, pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo in jim določi primeren rok za odgovor. Glede na čas, ki ga je imela obramba za odgovor in ga navaja v pritožbi, pa ob upoštevanju, da sklep od prejšnjega istovrstnega sklepa ne prinaša ničesar novega, roka za odgovor, ki ga je imela obramba, ni mogoče oceniti kot neustreznega.

5. V obravnavani zadevi je obtožnica po oceni pritožbe nesklepčna in ni več podan utemeljen sum, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno, zato začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi ni mogoče podaljšati. Sodišče prve stopnje je, kot navaja, očitno spregledalo, da gospodarska družba I.J.S. ni med obtoženci in da je bil kazenski postopek zoper njo ustavljen, ko je poziv, da na predlog za podaljšanje ukrepa odgovori, poslalo tudi Odvetniški pisarni K.-J., ki je v postopku zastopala navedeno pravno osebo. Ker naj bi bila gospodarska družba I.J.S. edini pridobitelj premoženjske koristi, ki pa z njo več ne razpolaga, v postopku pa bi prišel v poštev zgolj odvzem domnevne premoženjske koristi, in sicer prejem zneska posojila v višini 17.504,00 EUR, ki ga je pridobila, ne pa tudi tistega, ki ga je pridobivala kasneje, in ki ni inkriminirano s pravnomočno obtožnico, podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka ni upravičeno. V sklepu je izostala tudi obrazložitev nevarnosti, da bi obdolženi sami ali preko drugih oseb to korist uporabili za nadaljnjo kriminalno dejavnost ali da bi jo skrili, uničili, ali kako drugače z njo razpolagali tako, da bi onemogočili ali precej otežili njen odvzem po končanem kazenskem postopku. Takšen očitek pa ne izhaja niti iz obtožnice.

6. Povzete pritožbene trditve ne morejo omajati pravilnosti odločitve prvostopenjskega sodišča in razlogov napadenega sklepa. Način izvršitve kaznivega dejanja je opisan v obtožnici, ki je pravnomočna. Iz njega je razvidno, kako naj bi obdolženci v svojih funkcijah izrabili položaje, naveden je njihov namen, da bi družbi I.J.S. pridobili veliko premoženjsko korist, pri tem pa naj bi ravnali na škodo premoženja družb Z. e. h., ki je ostal brez zastavljenih vrednostnih papirjev, in Z. d. h., ki je, kljub prodaji zastavljenih vrednostnih papirjev Z. e. h., NLB ostal dolžan 997.625,00 EUR glavnice, družbi I.J.S., ki jo je lastniško in upravljavsko obvladoval L. P., pa pridobili veliko premoženjsko korist v višini 17,504.000,00 EUR. Okoliščina, da zoper gospodarsko družbo I.J.S. ni vložena obtožnica, za opis kaznivega dejanja ni odločilnega pomena, sodišču prve stopnje pa tudi ni mogoče očitati, da jo je pri odločanju spregledalo ter da bi moralo, kot trdi pritožba, zaključiti, da utemeljen sum storitve očitanega kaznivega dejanja, ker navedena družba več ne obstaja, ni podan.

7. Pritožba tudi v ostalem podaja oceno utemeljenosti obtožnice ter navaja, da je sodišče prve stopnje glede izpolnjenosti pogojev za podaljšanje ukrepa zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter nepravilno uporabilo materialno pravo, v napadenem sklepu pa ni obrazložilo, prav tako tega v predlogu ni navedel državni tožilec, na podlagi česa sklepa, da bodo obdolženci poskušali protipravno premoženjsko korist, ki naj bi jo pridobila družba I.J.S. s kaznivim dejanjem, kakorkoli uporabiti za nadaljnjo kriminalno dejavnost ali da bi jo poskušali skriti, uničiti ali kako drugače z njo nedovoljeno razpolagati, prav tako ne, da bi obdolženci navedena dejanja oziroma ravnanje izvajali ali poskušali izvajati preko drugih oseb. Ni upoštevalo, da obdolženci osumljencev, zoper katere je bila izdana odredba za hišno preiskavo, v tistem času niso poznali, medtem ko državno tožilstvo glavnih akterjev domnevno spornih kasnejših prenosov delnic L.Z., D.R. in J.T., niti ni predlagalo za zaslišanje. Nadalje trdi, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo, da se je v vmesnem času zamenjal večinski družbenik in direktor družbe D., kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov, zato ne drži ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da se okoliščine niso bistveno spremenile; da tožilstvo ni pojasnilo drugega pogoja za odvzem premoženjske koristi, in sicer da je oseba, na katero je bila na koncu domnevno prenesena premoženjska korist, to je D. oziroma D.R., vedela, da naj bi bila premoženjska korist pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ter da sodišče zmotno sklepa, da so si obdolženci pridobili premoženjsko korist, saj jim obtožnica tega ne očita. Nakup delnic L.Z. s strani I.J.S. in nadaljnji prenosi delnic L.Z. so bili zakoniti, ni šlo za brezplačni prenos delnic na družbo D., kot zmotno zatrjuje državno tožilstvo, ob tem pa pritožba navaja še druge okoliščine, s katerimi izraža nestrinjanje z zaključki v obtožnici.

8. Ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi napadenega sklepa napisalo, da so si obdolženci s svojim ravnanjem pridobili premoženjsko korist, saj je v točki 4, ki jo pritožba ob tem poudarja, povzelo navedbe iz obrazložitve predloga državnega tožilca, da je podan utemeljen sum, da so obdolženci očitana jim kazniva dejanja storili, kot tudi, da so s tem pridobili premoženjsko korist, kar izhaja tudi iz pravnomočne obtožnice. Vse ostale navedbe, s katerimi pritožba obširno polemizira z obtožnico, ne morejo biti predmet presoje tega pritožbenega postopka. Obtožnica je pravnomočna, njeno utemeljenost pa bo v nadaljevanju v kazenskem postopku najprej presojalo prvostopenjsko sodišče, zato se pritožbeno sodišče do trditev pritožbe glede tega ne more opredeljevati, ker za to ni pristojno. Glede očitka, da napadeni sklep nima razlogov o tem, zakaj je potrebno premoženje pred odtujitvijo zavarovati, pa je potrebno pojasniti, da je sodišče prve stopnje v napadenem sklepu pravilno ugotovilo, da se od odreditve začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi in zadnjega podaljšanja tega ukrepa ni spremenilo nič takšnega, kar bi bilo bistvenega pomena za odločitev v zadevi in pojasnilo, da ni nobenih novih okoliščin, ki bi utegnile same zase in skupaj z drugimi povzročiti dvom v pravilnost dosedanjih ugotovitev sodišča, pri tem pa se je utemeljeno sklicevalo na pravnomočne sklepe o odreditvi začasnega zavarovanja zahtevka in njegovem podaljšanju ter ni bilo dolžno ponovno presojati okoliščin, ki jih problematizira pritožba. Kar je bilo v tem postopku dolžno presoditi, je presodilo ter v sklepu pravilno pojasnilo, da je podan utemeljen sum, da je bilo storjeno v obtožnici očitano kaznivo dejanje, da so izpolnjeni vsi pogoji za podaljšanje navedenega ukrepa, ker so podane okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi se z delnicami L.Z. še naprej razpolagalo, te pa predstavljajo premoženjsko korist, ki naj bi bila pridobljena s kaznivim dejanjem in prenesena na hrvaško družbo D. ter da je Višje sodišče že opozorilo, da bi ponavljajoče se preizkušanje predmeta odločitve na enak način kot pred pravnomočnostjo sodne odločbe vodilo v njeno zanikanje in bi bilo izkustveno nepristno. Potem ko je ugotovilo, da je podaljšanje ukrepa tudi časovno dovoljeno, njegovo trajanje pa glede na fazo kazenskega postopka in vrsto, naravo ter težo kaznivega dejanja sorazmerno, upoštevajoč merila iz 502.b člena ZKP, je predlogu za podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi utemeljeno ugodilo in ukrep za nadaljnjih 6 mesecev podaljšalo.

9. Po obrazloženem, ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče o njej odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10. Če bo za obdolženega nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno končanem kazenskem postopku.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 502a, 502a/1, 502a/5, 502b, 502b/4, 502c, 502c/1
Datum zadnje spremembe:
15.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3NzIx