<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba II Cp 1182/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.1182.2016

Evidenčna številka:VSL0084756
Datum odločbe:29.06.2016
Senat, sodnik posameznik:Majda Urh (preds.), Milan Mesojedec (poroč.), Mojca Hribernik
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:posojilna pogodba - ugovor zastaranja - dokazno breme - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - zavržena tožba

Jedro

Izjava se mora nanašati na priznanje določenega dejstva z vsemi pravnimi posledicami, torej da dolžnik pripozna, da na podlagi točno določenega pravnega razmerja dolguje upniku. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča v konkretnem primeru tako ne zadostuje izjava toženke, da bi rada vrnila denar pa zaradi finančne situacije tega ne (z)more. Iz navedene izjave namreč ni razvidno, na kateri in kolikšen dolg se takšna izjava nanaša.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 22.345,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki naj bi jih toženka dolgovala tožnici na podlagi dveh posojilnih pogodb. Ugotovilo je, da je tožbeni zahtevek v celoti zastaral.

2. Zoper prvostopenjsko sodbo se (do zneska 8.120,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi) iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožnica. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi do zneska 8.120,00 EUR z zahtevanimi zakonskimi zamudnimi obresti, podrejeno pa naj sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Vztraja na stališču, da je bilo zastaranje zahtevka pretrgano, in sicer s pripoznanjem dolga, plačevanjem obresti in vložitvijo tožbe v drugem postopku. V zvezi z obrestmi poudarja, da je njihovo plačevanje trajalo do aprila 2009, pri čemer je vsako takšno plačilo pretrgalo zastaranje. V pritožbi povzema trditve obeh strank in izjave posameznih prič in poudarja, da sta plačevanje obresti potrdili tako tožnica kot priči A.A. in B.B., izhaja pa udi iz listine, ki se v spisu nahaja pod prilogo A24. Ob tem dodaja, da je tožnica na podlagi obresti, ki niso bile pogodbeno dogovorjene, dejansko prejela 144 % glavnice, zato je posojilo po pogodbi z dne 15. 4. 2005 plačano v celoti, posojilo z dne 27. 2. 2008 pa delno. Za vračilo tako ostane le še znesek 8.120,00 EUR in v tem obsegu se tožnica tudi pritožuje zoper odločitev sodišča prve stopnje. Poudarja, da sta posojilni pogodbi in listina (priloga A24) verodostojni, vsi podpisi na listinah pa izhajajo iz istega elektronskega podpisa. Dodaja, da je logično, da je tožnica obresti dobivala do 21. 8. 2008, tj. do tedaj ko je bila tožničina hči zaposlena pri toženki, potem pa nič več. Po njenem mnenju priznanje dolga tudi sicer izhaja iz elektronskih sporočil, poslanih s strani A.A. toženki.

3. Toženka je na pritožbo tožnice odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Takšno odločitev je oprlo na ugotovitev, da je terjatev po posojilni pogodbi z dne 15. 4. 2005 zastarala 16. 10. 2010, terjatev po pogodbi z dne 27. 2. 2008 pa 28. 8. 2013, kar je pred vložitvijo tožbe v konkretni zadevi. Presodilo je, da zastaranje ni bilo pretrgano niti s pripoznanjem terjatve niti z zatrjevanim plačevanjem obresti, podana pa ni niti situacija, predvidena v določbi 366. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), po kateri je zastaranje pretrgano že z vložitvijo prve tožbe, če je bila ta zavržena, tožnik pa je v treh mesecih vložil novo tožbo.

6. Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 335. člena OZ). Glede na to, da je toženka izrecno uveljavljala ugovor zastaranja obeh vtoževanih terjatev, to pomeni, da tožnica s svojim tožbenim zahtevkom ne bi mogla uspeti, v kolikor bi bile izpolnjene predpostavke za zastaranje. Pritožbeno sodišče se je zato najprej opredelilo do dejstev, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, ki so relevantna za presojo tega ugovora toženke. V kolikor se izkaže, da je glede na dejanske ugotovitve ugovor zastaranja utemeljen, je nadaljnje razpravljanje o obstoju terjatev tožnice odveč, saj slednja zaradi učinkov zastaranja s svojim tožbenim zahtevkom ne more več uspeti. Ob tem se pritožbeni preizkus omejuje zgolj na posojilno pogodbo z dne 27. 2. 2008, saj tožnica v pritožbi sama priznava, da je terjatev iz prve posojilne pogodbe v celoti poplačana.

7. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, sta obe terjatvi po posojilnih pogodbah zastarali, saj tožnica terjatev ni uveljavljala v petih letih od njene zapadlosti. Navedenega dejstva ne spremeni nit pritožbeno sklicevanje na številne elektronske dopise, s katerimi naj bi bila terjatev pripoznana. Sodišče se je namreč do posameznih elektronskih sporočil opredelilo in pravilno ugotovilo, da zapisano ne predstavlja pripoznave dolga v smislu 364. člena OZ. Ta določa, da se zastaranje pretrga, ko dolžnik pripozna dolg, lahko pa tudi na posreden način (na primer, da se kaj plača na račun, da se plačajo obresti ali da se da zavarovanje). V skladu s sodno prakso mora biti pripoznava dolga jasna in določna. Iz nje mora jasno izhajati, da dolžnik priznava, da upniku nekaj dolguje. Izjava se mora nanašati na priznanje določenega dejstva z vsemi pravnimi posledicami, torej da dolžnik pripozna, da na podlagi točno določenega pravnega razmerja dolguje upniku(1). Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča v konkretnem primeru tako ne zadostuje izjava toženke, da bi rada vrnila denar pa zaradi finančne situacije tega ne (z)more. Iz navedene izjave namreč ni razvidno, na kateri in kolikšen dolg se takšna izjava nanaša. Ob nespornem dejstvu, da je med A.A. in toženko tudi obstajalo posojilno razmerje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da iz predloženih elektronskih sporočil ni razvidno, na kateri dolg (tožničin ali hčerin) se posamezni zapisi toženke nanašajo. Vprašanje, za kateri dolg gre, zamegli tudi dejstvo, da se celotna elektronska korespondenca toženke vrši z A.A. in ne s tožnico.

8. Pravilna je nadalje ugotovitev sodišča prve stopnje, da se zastaranje ni pretrgalo s plačilom obresti. Ob tem niti ni bistveno, ali so bile te obresti dejansko plačane ali ne, temveč dejstvo, da naj bi bilo zadnje plačilo obresti izvršeno 21. 8. 2008 (primerjaj listino v prilogi A24). Tožba, ki je bila vložena šele 21. 10. 2013 je prepozna, četudi bi zastaranje pričelo ponovno teči od zadnjega plačanega obroka obresti. Tožnica je sicer v postopku trdila, da je bil zadnji obrok obresti plačan šele v aprilu 2009, vendar pa pri takšnih trditvah v pritožbi ne vztraja in celo nasprotno trdi, da je bil zadnji obrok obresti plačan takrat, ko je tožničina hčerka prenehala delati v podjetju toženke (primerjaj pritožbo na list. št. 81). Zaključki sodišča prve stopnje so zato pravilni tudi v tem delu.

9. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema tudi ugotovitve sodišča prve stopnje, da zastaranje ni bilo pretrgano niti z vložitvijo tožbe v zadevi P 1005/2012. Tožnica je v navedeni zadevi od toženke zahtevala plačilo identične terjatve kot v predmetnem postopku, a je bila tožba zavržena kot nepopolna. Zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ne gre za situacijo, ki jo ureja 367. člen OZ, je zato pravilen.

10. Po povedanem pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

11. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k odločanju sodišča druge stopnje in zato ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).

-------------

Op. št. (1): Primerjaj sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 922/2014 z dne 26. 11. 2014 in sodbo I Cpg 586/2013 z dne 5. 12. 2013.


Zveza:

OZ člen 335, 335/1, 364, 366.
Datum zadnje spremembe:
20.09.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk3NDgy