<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL Sklep I Ip 2331/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.IP.2331.2018

Evidenčna številka:VSL00016893
Datum odločbe:17.10.2018
Senat, sodnik posameznik:Tanja Kumer (preds.), Elizabeta Žgajnar (poroč.), mag. Damjan Orož
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:ugovor zoper sklep o izvršbi - notarski zapis kot izvršilni naslov - zapadlost terjatve - zamuda s plačilom obrokov - odstopno upravičenje - upniška zamuda - neizvedba predlaganega dokaza - trditveno in dokazno breme - obračun upnikove terjatve - tek pogodbenih obresti - pravni interes za vodenje postopka - izvršba na nepremičnino - dom dolžnika - predlog dolžnika za odlog izvršbe - predlog za omejitev izvršbe - ogroženost preživljanja - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vsebinsko pomanjkljiv predlog - novela ZIZ-L - vrednost nepremičnine

Jedro

Uveljavljanje pravice, da od dolžnice v primeru njene zamude s plačilom dveh mesečnih obrokov (takoj) zahteva plačilo vsega preostalega še neodplačanega dolga, je bilo prepuščeno upnikovi prosti odločitvi, pri čemer mu okoliščine, da je to pravico izkoristil relativno pozno, ni mogoče šteti v škodo.

Dolžnica je bila v zamudi s plačilom obrokov ne glede na odsotnost upnikovih izrecnih obvestil o tem. Upnik je le sprejemal ter kasneje terjal plačila, do katerih je bil v vsakem primeru upravičen in ki jih je bil tudi dolžan sprejeti, saj bi sicer sam prišel v t. i. upniško zamudo.

Ker dolžnica sploh ni zatrjevala, da naj bi mnenje CSD potrdilo ogroženost njenega preživljanja oziroma preživljanja njenih družinskih članov v primeru takojšnje izvršbe, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pridobiti navedenega mnenja. Zaradi nepredložitve mnenja CSD dolžničin predlog za odlog izvršbe ni bil formalno nepopoln, temveč je bil trditveno in dokazno vsebinsko pomanjkljiv.

Odlog izvršbe po določbi četrtega odstavka 71. člena ZIZ je namenjen dejansko socialno in bivanjsko ogroženim dolžnikom, v konkretnem primeru pa več okoliščin kaže na to, da ne gre za takšno situacijo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (to je v drugem odstavku 1. točke izreka in v drugem odstavku 3. točke izreka) potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

- v 1. točki izreka: delno ugodilo ugovoru dolžnice in izvršbo ustavilo za dne 14. 4. 2017 plačanih 2.800,00 EUR, za dne 30. 5. 2017 plačanih 162,96 EUR, za dne 2. 6. 2017 plačanih 400,00 EUR, za dne 31. 6. 2017 plačanih 400,00 EUR, za dne 27. 7. 2017 plačanih 400,00 EUR, za dne 31. 8. 2017 plačanih 12,60 EUR, za dne 4. 9. 2017 plačanih 400,00 EUR, za dne 2. 10. 2017 plačanih 400,00 EUR, za dne 7. 11. 2017 plačanih 400,00 EUR, za dne 8. 12. 2017 plačanih 400,00 EUR, za dne 12. 1. 2018 plačanih 400,00 EUR, za dne 29. 1. 2018 plačanih 32,72 EUR, za dne 16. 2. 2018 plačanih 400,00 EUR ter za dne 26. 3. 2018 plačanih 400,00 EUR (prvi odstavek), v preostalem delu pa je ugovor dolžnice zavrnilo kot neutemeljen (drugi odstavek),

- v 2. točki izreka: zavrnilo predlog dolžnice za omejitev izvršbe po 169. členu ZIZ na njene denarne prejemke,

- v 3. točki izreka: delno ugodilo predlogu dolžnice za odlog izvršbe na nepremičnino z ID znakom X ... in izvršbo odložilo do 15. 9. 2018 (prvi odstavek), kar je dolžnica glede odloga zahtevala več, pa je zavrnilo (drugi odstavek),

- v 4. točki izreka: odločilo, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške ugovornega postopka.

2. Dolžnica je zoper ta sklep po pooblaščeni odvetniški družbi vložila pravočasno pritožbo. Izrecno izjavlja, da se pritožuje le zoper zavrnitveni del 1. in 3. točke izreka (to je zoper drugi odstavek 1. točke in zoper drugi odstavek 3. točke izreka), ter v navedenem delu sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Višjemu sodišču predlaga, naj za popolno in pravilno ugotovitev dejanskega stanja opravi glavno obravnavo, dopolni postopek oziroma odpravi pomanjkljivosti ter kršitve določb postopka in v zadevi odloči tako, da njenemu ugovoru ugodi v celoti, sklep o izvršbi v celoti razveljavi in predlog za izvršbo zavrne, oziroma podredno, naj v izpodbijanem delu sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, v vsakem primeru pa upniku naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne kot neutemeljeno, dolžnici pa naloži v plačilo stroške njegovega zastopanja v pritožbenem postopku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

5. Pritožba ni utemeljena.

Glede izpodbijane odločitve o delni zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi

6. Dolžnica sodišču prve stopnje neutemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava glede ugotovljene zapadlosti izterjevane terjatve.

7. Dejstvo, da je upnik dolžnici obvestilo o zapadlosti terjatve vročil šele 3. 3. 2017, kar je več kot eno leto od zapadlosti terjatve dne 31. 12. 2015, ni pravno pomembno, kajti dolžnica v ugovoru ni izkazala, da ne bi bila zamudila s plačilom dveh mesečnih obrokov, to je že tistih, zapadlih konec novembra in decembra 2015. Zamuda s plačilom katerihkoli dveh mesečnih obrokov pa je bila po Pogodbi o obročnem odplačilu dolga z dne 25. 9. 2015 (v nadaljevanju: Pogodba), sklenjeni v notarskem zapisu, ki predstavlja izvršilni naslov v predmetni zadevi, pogoj za zapadlost celotne še neodplačane terjatve (glej četrti odstavek točke Drugič notarskega zapisa Pogodbe). Poleg tega v notarskem zapisu Pogodbe ni bilo nikjer določeno, da bi upnik dolžnici moral takoj sporočiti zapadlost terjatve ali da bi bil to dolžan storiti v določenem roku, niti to ni bila njegova zakonska obveznost (primerjaj 20a. člen ZIZ). Uveljavljanje pravice, da od dolžnice v primeru njene zamude s plačilom dveh mesečnih obrokov (takoj) zahteva plačilo vsega preostalega še neodplačanega dolga, je bilo prepuščeno upnikovi prosti odločitvi, pri čemer mu okoliščine, da je to pravico izkoristil relativno pozno, ni mogoče šteti v škodo, poleg tega pa je bilo dolžnici kvečjemu v njeno korist, da je ni terjal že prej. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, upnik v konkretnem primeru po izvršilnem naslovu ni bil upravičen do zakonskih zamudnih obresti v primeru dolžničine zamude (od 31. 12. 2015 dalje) in izvršba za te obresti ni bila dovoljena, zato dolžnici tudi iz tega razloga v konkretnem primeru ni (bilo) v škodo, da je upnik zoper njo uveljavljal zapadlost preostalega neodplačanega dolga relativno pozno.

8. Iz pritožbenih navedb dolžnice smiselno izhaja, da jo je upnik "zavajal", da ni v zamudi s plačilom mesečnih obrokov. Ta pritožbeni očitek ni utemeljen že iz razloga, ker je zamuda objektivno preverljivo dejstvo, glede katerega ni mogoče biti zaveden ali v zmoti. Upnikovih nadaljnjih ravnanj oziroma opustitev po nastopu dolžničine zamude s plačilom dveh mesečnih obrokov (to je, da je sprejemal dolžničina zakasnela plačila obrokov po 31. 12. 2015 in izjavil, da lahko dolžnica še naprej obročno odplačuje dolg, ter da se ni že prej skliceval na zapadlost celotne neodplačne terjatve in ni že prej vložil predloga za izvršbo zoper njo), pa upniku nikakor ni mogoče šteti v škodo. Dolžnica je bila v zamudi s plačilom obrokov ne glede na odsotnost upnikovih izrecnih obvestil o tem, poleg tega je upnik le sprejemal ter kasneje terjal plačila, do katerih je bil v vsakem primeru upravičen in ki jih je bil glede na določbo drugega odstavka 285. člena Obligacijskega zakonika - OZ, tudi dolžan sprejeti, saj bi sicer sam prišel v t. i. upniško zamudo (prvi odstavek 300. člena OZ). Upnikova pravica je bila tudi, da je začel predmetni izvršilni postopek zoper dolžnico, ki mu še ni v celoti poplačala dolgovane terjatve (gre za uveljavljanje njegove ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva); kdaj je ta postopek začel, pa ni pravno pomembno, temveč je bistveno, da je na ustrezen način izkazal zapadlost izterjevane terjatve in s tem izvršljivost konkretnega notarskega zapisa (prvi odstavek 20a. člena ZIZ).

9. Dolžničinemu stališču glede upnikovega zavajanja, da ni (več) v zamudi s plačilom obrokov oziroma da sam ne bo (več) uveljavljal odstopnega upravičenja, pa ni mogoče slediti tudi iz razloga, ker iz dolžničinih ugovornih trditev izhaja, da naj bi upnik od uveljavljanja tega upravičenja odstopil dne 14. 4. 2017 (ko je sprejel njeno plačilo sedmih zamujenih obrokov v skupnem znesku 2.800,00 EUR), kar je bilo po tem, ko je upnik odstopno upravičenje dejansko že uveljavil in tudi že vložil predlog za izvršbo v predmetni zadevi. Upnik je namreč dolžnici obvestilo o zapadlosti terjatve vročil že dne 3. 3. 2017, kar je pred vložitvijo predloga za izvršbo dne 12. 4. 2017 in pred sprejemom plačila sedmih zamujenih obrokov dne 14. 4. 2017. Glede na navedeno je upnik svoje odstopno upravičenje proti dolžnici uveljavil že pred 14. 4. 2017 in od njegovega uveljavljanja ni več mogel odstopiti.

10. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da ni pojasnilo, kakšen pomen pripisuje izjavi upnika, da lahko dolžnica dolg še naprej odplačuje obročno. Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do navedene izjave, ko je ocenilo, da upnik z njo ni izrazil volje, da dolžnica ni več v zamudi s plačilom posameznih obveznosti, v nadaljevanju pa je sodišče prve stopnje zavzelo tudi obrazloženo stališče, zakaj verjame upniku, da bi stranki v primeru novega dogovora o obročnem odplačilu dolga ustrezno spremenili obstoječi izvršilni naslov.

11. Glede na navedeno dolžnica v zvezi z uveljavljenim ugovorom nezapadlosti terjatve ni zatrjevala pravno pomembnih dejstev, zaradi ugotavljanja resničnosti katerih bi bilo potrebno njeno zaslišanje oziroma zaslišanje obeh strank. Zato dolžnica sodišču prve stopnje v pritožbi neutemeljeno očita kršitev njene pravice do izvedbe dokaza kot absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (izvajanje dokazov za ugotovitev pravno nepomembnih dejstev ni potrebno). Ob tem pa gre v zvezi z dolžničinimi pritožbenimi navedbami o sklenjenem indičnem krogu glede upnikovega odstopa od akceleracijske klavzule, o upnikovem nezanikanju določenih dejstev ter o prevalitvi dokaznega bremena z dolžnice na upnika še poudariti, da je bilo trditveno in dokazno breme za dokazovanje dogovora o drugačni zapadlosti terjatve, kot izhaja iz izvršilnega naslova, na dolžnici in ne na upniku, ter da se v konkretnem primeru to breme nikdar ni obrnilo.

12. Dolžnica v pritožbi tudi neutemeljeno vztraja pri ugovornih navedbah o nepravilnem obračunu obresti, upoštevajoč delna plačila, ter pri navedbah o nekonkretiziranosti upnikove terjatve.

13. Neutemeljene ugovorne navedbe o nekonkretiziranosti upnikove terjatve dolžnica v pritožbi opira na drugačen argument kot v ugovoru - tokrat trdi, da ji obračun terjatve nikdar ni bil predložen. Tega podatki spisa ne potrjujejo. Iz vročilnice z dne 13. 6. 2017 je namreč razvidno, da je bil dolžnici sklep o izvršbi vročen skupaj s predlogom za izvršbo s prilogo in z dopolnitvijo s prilogo, pri čemer je bila v predlogu za izvršbo v pisni obliki dovolj natančno konkretizirana uveljavljena terjatev in pojasnjen izračun njene višine, v prilogah pa sta se med drugim nahajala notarski zapis Pogodbe ter izračun pogodbenih obresti. Zato gre pritrditi sodišču prve stopnje, da je upnik specificiral tako višino glavnice kot tudi obresti.

14. V zvezi z dovolitvijo izvršbe za pogodbene obresti dolžnica zmotno meni, da je tek teh obresti odvisen od datuma zapadlosti terjatve (31. 12. 2015), kajti iz notarskega zapisa pogodbe izhaja, da je upnik do pogodbenih obresti upravičen od 25. 9. 2015 dalje, torej ne glede na dolžničino zamudo s plačili obrokov.

15. Zakaj konkretno naj bi bil upnikov obračun obresti, upoštevajoč delna plačila, nepravilen, dolžnica tudi v pritožbi ne pojasni. Zato glede na navedeno ter upoštevaje upnikovo v predlogu za izvršbo pojasnjeno odštevanje dolžničinih delnih plačil do vložitve predloga za izvršbo (v skupnem znesku 2.000,00 EUR) na račun glavnice (in ne na račun pogodbenih obresti, katerih izterjava tudi sicer ni bila dovoljena v neomejenem obsegu, temveč v absolutnem znesku), dolžničinim navedbam o nepravilnem obračunu obresti ni mogoče slediti kot utemeljenim.

16. Z utemeljevanjem, da (v zadnjem času) prostovoljno izpolnjuje svojo obveznost, dolžnica v pritožbi poudarja, da upnik nima pravnega interesa za vodenje predmetnega izvršilnega postopka. Tudi temu pritožbenemu stališču ni mogoče slediti. Dokler njegova terjatev ni v celoti poplačana, upniku ni mogoče oporekati pravnega interesa za vodenje izvršilnega postopka (primerjaj 3. člen ZIZ), in samo dejstvo, da dolžnica po vložitvi predloga za izvršbo "prostovoljno" odplačuje dolg, ne predstavlja dejstva, ki bi preprečevalo izvršbo.

17. Takšnega dejstva tudi ne predstavlja ugovor dolžnice, da sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti izvršbe na njeno nepremičnino.1 Ker ne gre za ugovorni razlog iz prvega odstavka 55. člena ZIZ, ga sodišče prve stopnje ni bilo dolžno obravnavati kot takega, temveč je navedbe v zvezi z njim pravilno upoštevalo kot predlog za omejitev izvršbe po 169. členu ZIZ in kot predlog za odlog izvršbe po četrtem oziroma šestem odstavku 71. člena ZIZ ter se vsebinsko opredelilo do (ne)utemeljenosti teh predlogov.

Glede izpodbijane odločitve o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe na nepremičnino za več kot tri mesece

18. Eden od treh pogojev, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni za odlog izvršbe na predlog dolžnika za največ šest mesecev po četrtem odstavku 71. člena ZIZ, je okoliščina, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov, kar mora izhajati iz obrazloženega mnenja centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD). Upoštevaje dejstvo, da dolžnica v konkretnem primeru te okoliščine v vlogi z dne 17. 4. 2018, v kateri je predlagala odlog izvršbe, sploh ni zatrjevala (temveč je poleg drugih dveh pogojev za odlog izvršbe po četrtem odstavku 71. člena ZIZ kot posebno okoliščino navedla zgolj dejstvo, da je na porodniškem dopustu pred porodom), iz drugih njenih trditev pa na to okoliščino ni bilo mogoče sklepati niti posredno, je sodišče prve stopnje že iz tega razloga ravnalo pravilno, ko je zavrnilo njen predlog za pridobitev obrazloženega mnenja CSD. Ker dolžnica sploh ni zatrjevala, da naj bi mnenje CSD potrdilo ogroženost njenega preživljanja oziroma preživljanja njenih družinskih članov v primeru takojšnje izvršbe, torej sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pridobiti navedenega mnenja.

19. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje glede kršitve določbe 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki naj bi vplivala na pravilnost izpodbijane odločitve o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe za več kot tri mesece. Zaradi nepredložitve mnenja CSD dolžničin predlog za odlog izvršbe ni bil formalno nepopoln, temveč je bil trditveno in dokazno vsebinsko pomanjkljiv, v takšnem primeru pa sodišče strank ni dolžno pozivati k dopolnitvi vlog.

20. Poleg tega gre dodati, da je odlog izvršbe po določbi četrtega odstavka 71. člena ZIZ namenjen dejansko socialno in bivanjsko ogroženim dolžnikom, to je tistim, ki jim zaradi poplačila dolga nizke vrednosti grozi (nepotrebna) prodaja nepremičnine, ki predstavlja njihov dom in edino možnost prebivanja, njihov dolg pa bi bil ob podpori socialne mreže (sorodnikov, prijateljev, sosedov) in humanitarnih organizacij lahko poplačan.2 Da v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo, kažejo naslednje okoliščine: - dolžničin preostali dolg do upnika absolutno gledano ni nizek3 in ga je upniku celo zmožna poplač(ev)ati sama, - ugotovljena vrednost nepremičnine, ki predstavlja njen dom, je zelo visoka (189.393,00 EUR po oceni GURS), - iz podatkov spisa in iz dolžničinih navedb ne izhaja, da bi ji zaradi oprave izvršbe na navedeno nepremičnino grozilo, da postane t.i. "socialni problem“, ker bi z otrokoma ostala brez strehe nad glavo. Vse navedeno kaže, da dolžnica v konkretnem primeru ne more biti upravičena do zakonske ugodnosti po četrtem odstavku 71. člena ZIZ.

Sklepno in glede stroškov pritožbenega postopka

21. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu (to je v drugem odstavku 1. točke izreka in v drugem odstavku 3. točke izreka) potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

22. Dolžnica zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

23. Glede na to, da je odgovor na pritožbo le fakultativna procesna vloga, v konkretnem primeru pa upnik z vložitvijo te vloge ni posebej pripomogel k rešitvi obravnavane pritožbe, je višje sodišče odločilo, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena in 155. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
1 Izvršba s prodajo dolžnikove nepremičnine predstavlja dovoljeno izvršilno sredstvo (glej 30. člen in prvi odstavek 32. člena ZIZ). Upnik pri izbiri sredstev in predmetov izvršbe ni omejen glede na višino terjatve. ZIZ namreč ne določa spodnje meje terjatve, za izterjavo katere bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino, niti ne predvideva, da bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino šele po tem, ko izterjava terjatve z drugimi sredstvi izvršbe ne bi bila mogoča. Ob tem gre dodati, da tudi uveljavitev novele ZIZ-L ne izključuje prodaje nepremičnine, ki predstavlja dolžnikov dom, temveč predvideva le večje varstvo dolžnika v takšnih primerih (odlog izvršbe po četrtem do šestem odstavku 71. člena ZIZ ter predlog za omejitev izvršbe po sedmem odstavku 169. člena ZIZ). - Glej VSL sklep II Ip 1235/2018 in VSL sklep III Ip 1202/2018, oba z dne 16. 5. 2018.
2 Glej Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (to je predlog novele ZIZ-L), besedilo z dne 27. 10. 2017, objavljeno v Poročevalcu Državnega zbora RS, pri komentarju sprememb 71. in 169. člena ZIZ (glej str. 119, 125 in 126).
3 Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je v času izdaje izpodbijanega sklepa dolžničin dolg znašal slabih 5.000,00 EUR.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 3, 20a, 20a/1, 30, 32, 32/1, 71, 71/4, 71/5, 71/6, 169, 169/7
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 108, 108/1, 339, 339/2, 339/2-8
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 285, 285/2, 300, 300/1
Datum zadnje spremembe:
02.04.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI3MTgw