<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep I Cpg 873/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CPG.873.2016

Evidenčna številka:VSL0074813
Datum odločbe:24.08.2016
Senat, sodnik posameznik:Tadeja Zima Jenull (preds.), Magda Teppey (poroč.), Ladislava Polončič
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
Institut:začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - sposobnost razsojanja - razsodnost

Jedro

Ob ugotovljenem duševnem stanju tožnika v času podpisovanja sporne pogodbe, zaradi katerega je bila njegova sposobnost za razsojanje in razumevanje pomena posledic njegovega ravnanja bistveno okrnjena, je v zvezi s pomanjkanjem kakršnekoli razumsko utemeljene in logične podlage za neodplačni prenos deleža in odpoved vodstvenim funkcijam v družbi, verjetnost obstoja tožnikove terjatve izkazana. Iz ravnanja tožnika, ki je s sporno pogodbo brez nadomestila na toženo stranko prenesel delež v družbi, ki mu je pomenila največ, v kateri je bil zaposlen, v katero je vložil vse premoženje in življenjsko delo, verjetno izhaja, da tožnik v kritičnem času ni bil sposoben razumeti pravnih posledic sklenjenega posla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami nosita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tožene stranke zoper točke I do IV izreka sklepa o zavarovanju z začasno odredbo, opr. št. I Pg 868/2013 z dne 17. 2. 2016, zavrnilo (I. točka izreka izpodbijanega sklepa). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v 15 dneh tožeči stranki povrniti 49,68 EUR nadaljnjih stroškov zavarovanja, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II. izreka). Zahtevo tožene stranke, da ji tožeča stranka povrne stroške v zvezi z ugovorom zoper navedeni sklep o zavarovanju z začasno odredbo pa je zavrnilo (točka III. izreka).

2. S prej navedenim sklepom z dne 17. 2. 2016 je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe in je toženi stranki D. A. prepovedalo vsako razpolaganje z 49,7603 % poslovnega deleža tožene stranke v gospodarski družbi A. d. o. o., ..., matična številka: 00000 in odločilo, da se ta prepoved zaznamuje v sodnem registru v korist tožeče stranke.

3. Proti izpodbijanemu sklepu je pritožbo vložila tožena stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj sklep o začasni odredbi z dne 17. 2. 2016 v celoti razveljavi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, postopek zavarovanja pa ustavi ter tožeči stranki naloži plačilo stroškov postopka zavarovanja. Podredno pa, naj sklep sodišča prve stopnje z dne 17. 2. 2016 razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek, tožeči stranki pa naj naloži tudi plačilo stroškov postopka zavarovanja tožene stranke.

4. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne, toženi stranki pa naloži v plačilo nastale stroške tožeče stranke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tožeča stranka v bistvenem uveljavlja naslednje pritožbene razloge:

- sodišče prve stopnje je nepravilno upoštevalo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla zgolj, da verjetnost obstoja nedenarne terjatve izhaja iz tožbenih navedb in predlaganih dokazov ter iz sodbe sodišča, opr. št. I Pg 868/2013 z dne 31. 8. 2015 Trditve o obstoju terjatve so zato povsem nekonkretizirane;

- sodišče prve stopnje je v sodbi I Pg 868/2013 z dne 31. 8. 2015 ugotovilo, da tožnik ni bil nerazsoden ampak le bistveno zmanjšano razsoden, nato pa zmotno zaključilo, da je bila tožnikova poslovna sposobnost začasno omejena in je pravni posel zato izpodbojen. Materialnopravno nemogoče je, da bi bila oseba zaradi bistveno zmanjšane razsodnosti začasno omejeno poslovno sposobna. Iz obrazložitve sodišča prve stopnje ne izhajajo razlogi, ki bi utemeljevali pravni unikum glede poslovne sposobnosti tožnika;

- v sodni praksi je izoblikovano stališče, da zmanjšana oziroma bistveno zmanjšana razsodnost ni razlog za neveljavnost pravnega posla. Osebe, katerih razsodnost je zmanjšana oziroma bistveno zmanjšana so poslovno in deliktno popolno sposobne. Ker razlogi za izpodbojnost pravnih poslov v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, nedenarna terjatev tožeče stranke ne obstoji;

- sodišče prve stopnje je storilo bistveno kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 22. člena Ustave v zvezi s podanostjo predpostavke po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ. Pravdni stranki sta glede srečanja dne 11. 2. 2016 v gostišču P. zatrjevali vsaka svojo verzijo dogodka in predlagali zaslišanje prič. Sodišče prve stopnje pa je izdalo začasno odredbo na podlagi enostranskih trditev tožeče stranke in elektronske pošte konkurenčnega partnerja, ne da bi dalo toženi stranki možnost, da dokaže drugače. Sodišče prve stopnje bi moralo zaslišati vsaj notarja V. P. iz Kranja, ki je oseba javnega zaupanja, v smeri ali je tožena stranka res poizvedovala glede postopkov statusnega preoblikovanja družbe A., d. o. o. v delniško družbo;

- trditev v zvezi z nastankom težko nadomestljive škode po drugi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ in nastanku hujših neugodnih posledic za dolžnika tožeča stranka ni konkretizirala, kar ne zadostuje kriterijem o razpravnem načelu, zato navedene predpostavke za izdajo začasne odredbe niso podane.

7. Držijo pritožbene navedbe, da je v skladu z razpravnim načelom na tožniku trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe (7. in 212. člena ZPP v zvezi z 272. členom ZIZ). Tožnik je tisti, ki mora zatrjevati in izkazati verjetnost obstoja terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ) in ene od predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, to je nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (druga alineja), ali pa, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez njene izdaje nastale upniku.

8. Zmoten je pritožbeni očitek, da tožeča stranka ni podala konkretiziranih in z dokazi podprtih navedb v zvezi z verjetnostjo obstoja nedenarne terjatve do tožene stranke. Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla, da verjetnost obstoja nedenarne terjatve izhaja iz tožbenih navedb in predlaganih dokazov ter iz sodbe sodišča prve stopnje I Pg 868/2013 z dne 31. 8. 2015. Ne drži pritožbeni očitek, da bi morala tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe ponovno navesti vse to, kar je že navajala v tožbi in tekom postopka I Pg 868/2013. Tožeča stranka se je v predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti sklicevala na tožbene trditve in predlagane dokaze v spisu. V tožbi in pripravljalni vlogi z dne 14. 4. 2015 pa je tožeča stranka svojo nedenarno terjatev na ugotovitev ničnosti, podrejeno pa na razveljavitev pogodbe o prenosu poslovnega deleža z dne 25. 1. 2013 in sklepa z dne 25. 1. 2013 v zadostni meri konkretizirala, da to zadošča za preizkus obstoja verjetnosti njene nedenarne terjatve.(1)

9. Sodišče prve stopnje je obširno pojasnilo, zakaj šteje, da je obstoj tožnikove terjatve verjetno izkazan (v odstavkih 4 do 7 obrazložitve sklepa o izdani začasni odredbi v zvezi z odstavkom 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

10. Ugotovilo je, da med pravdnima strankama ni bilo sporno, da sta sklenili pogodbo o prenosu poslovnega deleža v obliki notarskega zapisa, opr. št. SV 67/13 dne 25. 1. 2013, s katero je tožnik na toženko neodplačno prenesel 49,7603 % poslovni delež v družbi A., d. o. o., istočasno sta sprejela sklep, s katerim je bil tožnik odpoklican s funkcije direktorja te družbe in so mu prenehala vsa pooblastila za zastopanje družbe.

11. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenke M. Ž. T., ugotovilo, da je bila pri tožniku v kritičnem obdobju podpisa sporne pogodbe in sklepa z verjetnostjo podana osebnostna oziroma prilagoditvena motnja, ki se je kazala v motnjah zbranosti in se je stopnjevala do močnega emocionalnega vzburjenja, pri čemer ni prišlo do stika z realnostjo. Iz mnenja izvedenke tudi izhaja, da tožnik v tem obdobju ni bil sposoben voditi poslov družbe, saj je bila sposobnost izražanja tožnikove prave volje v obravnavanem obdobju pomembno okrnjena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ravnanja tožnika v kritičnem obdobju z verjetnostno potrjujejo, da tožnik takrat ni mogel podati svobodne in resne izjave volje in ni mogel razumeti njenega pomena. Tožnik ni bil sposoben razumskega odločanja in sprejemanja posledic svojih dejanj (odstavek 5 in 6 obrazložitve sklepa o izdani začasni odredbi).

12. Subjektivna predpostavka poslovne sposobnosti je razsodnost. Razsodnost je sposobnost razumeti pomen svojega dejanja (intelektualna sestavina) in sposobnost ravnati v skladu s tako oblikovano voljo (voljna sestavina). Nerazsodna je oseba, ki zaradi duševne bolezni, duševne motnje, vinjenosti ali podobnih okoliščin ni bila sposobna oblikovati pravno veljavne volje niti ravnati v skladu z njo. V tem primeru soglasja volj za sklenitev pogodbe ni bilo in pogodba ni nastala.(2) Poslovna sposobnost je sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in lastno voljo pridobiva pravice in prevzema dolžnosti v pravnoposlovnih razmerjih. Pri tem je odločilno ali je bil tožnik ob sklepanju konkretnega posla sposoben razumeti njegove posledice.(3)

13. Ob ugotovljenem duševnem stanju tožnika v času podpisovanja sporne pogodbe, zaradi katerega je bila njegova sposobnost za razsojanje in razumevanje pomena posledic njegovega ravnanja bistveno okrnjena, je v zvezi s pomanjkanjem kakršnekoli razumsko utemeljene in logične podlage za neodplačni prenos deleža in odpoved vodstvenim funkcijam v družbi, verjetnost obstoja tožnikove terjatve izkazana. Iz ravnanja tožnika, ki je s sporno pogodbo brez nadomestila na toženo stranko prenesel delež v družbi, ki mu je pomenila največ, v kateri je bil zaposlen, v katero je vložil vse premoženje in življenjsko delo, verjetno izhaja, da tožnik v kritičnem času ni bil sposoben razumeti pravnih posledic sklenjenega posla.

14. Tožnik s tožbo primarno zahteva ugotovitev ničnosti pogodbe in sklepa, izpodbojnost pogodbe in sklepa pa uveljavlja podredno. Pritožbeni očitki o zmotni uporabi materialnega prava zaradi zmotnega sklepanja sodišča o zmanjšani razsodnosti tožnika in posledični izpodbojnosti pogodbe so glede na navedeno neutemeljeni.

15. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje o izkazanosti predpostavk po prvi in tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (odstavki 8 -10 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Tožnik je tudi po presoji pritožbenega sodišča verjetno izkazal, da toženka z začasno odredbo, s katero ji je prepovedano razpolaganje s spornim poslovnim deležem, ne bo utrpela hujših neugodnih posledic, kot bi brez izdaje začasne odredbe utegnile prizadeti tožnika. Tožnikove trditve, da je v družbo vložil svoje življenjsko delo in premoženje ter ima interes za nadaljnje izvrševanje upravljalskih upravičenj v družbi, v kateri je še vedno zaposlen in nosi njegovo ime, zadoščajo za verjetnost izkaza škodljivih posledic, ki bi jih utrpel tožnik, če bi bil sporni poslovni delež s strani tožene stranke odtujen. Tožnik spornega poslovnega deleža, ki bi ga tretje osebe pridobile v dobri veri, ne bi mogel dobiti nazaj. Glede na osebno povezanost tožnika in družbe, pa bi slednje za tožnika upoštevaje splošne življenjske izkušnje tudi po oceni pritožbenega sodišča predstavljalo veliko škodo. Toženka v zvezi s škodo, ki naj bi ji nastala, v ugovoru zoper izdano začasno odredbo navaja, da s poslovnim deležem nima namena razpolagati oziroma ga nima namena odtujiti. Trditev o drugovrstni škodi, ki naj bi ji nastala na podlagi vpisane prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem, pa ni konkretizirala. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so škodljive posledice, ki bi jih utegnila utrpeti toženka zaradi izdane začasne odredbe le neznatne.

16. Glede na povedano se sodišču prve stopnje ni bilo treba ukvarjati z izkazovanjem nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Izvedba dokaza z zaslišanjem številnih prič, vključno z notarjem V. P. v zvezi s podanostjo te predpostavke ni bila potrebna. Bistvena kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in kršitev 22. člena Ustave zato nista podani.

17. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, podani pa niso niti pritožbeni razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

18. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Ker stroški odgovora na pritožbo za odločitev o njej niso bili potrebni, tožeča stranka te stroške nosi sama (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP).

-------------

Op. št. (1): Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani VSL I Cp 2779/2014 z dne 3. 12. 2014.

Op. št. (2): Več o tem Mateja Končina Peternel, Poslovna sposobnost fizične osebe, podjetje in delo – 2003, številka 6-7, stran 1756-1768, GV Revije d. o. o., 1. 10. 2003.

Op. št. (3): Tako sodba VSRS II Ips 196/2014 z dne 18. 2. 2015.


Zveza:

ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1. OZ člen 41.
Datum zadnje spremembe:
26.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA3NjI0