<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep I Cp 622/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.622.2018

Evidenčna številka:VSL00018974
Datum odločbe:05.12.2018
Senat, sodnik posameznik:Mojca Hribernik (preds.), Majda Irt (poroč.), dr. Peter Rudolf
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:vzpostavitev etažne lastnine - etažna lastnina - posamezni del stavbe - skupni del stavbe - upravnik - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro

Določitev novega naslova na samo dokončanje etažne lastnine ne vpliva, saj gre kljub dvema naslovoma, po podatkih prostorskega portala RS ob dnevu odločanja pritožbenega sodišča, za eno stavbo. Sodišče prve stopnje pa bo moralo ugotoviti, ali ima del stavbe na novem naslovu upravnika in v kolikor ga ima, pritegniti v postopek kot udeleženca tudi Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov na novem naslovu (prvi odstavek 4. člena ZVEtL-1).

Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Del stavbe ne more biti hkrati posamezni in skupni del stavbe.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

- ugotovilo, da je udeleženka v postopku tudi Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na naslovu K. 2, ki jo kot zakoniti zastopnik zastopa upravnik stavbe A., d. d.(I. točka izreka sklepa) ter da upravnik stavbe A., d. d., ni več samostojni udeleženec tega nepravdnega postopka (II. točka izreka sklepa),

- ugotovilo, da je pravna naslednica Občine, zemljiškoknjižne lastnice nerazdeljenega dela X-1907-9999, nasprotna udeleženka,

- v postopek pritegnilo zakonite udeležence (III. točka izreka sklepa),

- na stavbi z ident. št. X-1907, ki stoji na parc. št. 3016, k. o. X1, na naslovu K. 2, dokončalo vzpostavitev etažne lastnine (V. točka izreka sklepa),

- ugotovilo, kateri so posamezni deli stavbe X-1907 ter določilo solastniške idealne deleže na splošnih skupnih delih stavbe (VI. točka izreka sklepa),

- ugotovilo, da je splošni skupni del stavbe z ident. št. X-1907 parc. št. 3016, k. o. X, in na njem vzpostavilo solastninsko pravico v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, s solastniškimi deleži iz VI. točke izreka sklepa (VII. točka izreka sklepa),

- ugotovilo preostale splošne skupne dele stavbe z ident. št. X-1907 in na njih vzpostavilo solastninsko pravico v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe, s solastniškimi deleži iz VI. točke izreka sklepa (VIII. točka izreka sklepa),

- ugotovilo obstoj lastninske pravice na novo vpisanih posameznih delih stavbe (IX. točka izreka sklepa),

- ohranilo vse izvedene pravice oziroma vsa bremena, ustanovljena pri že vpisanih posameznih delih stavbe v vrstnem redu - bodisi pred bodisi po vpisu zaznambe tega postopka (XI. točka izreka sklepa) ter

- odločilo, da se izpodbijani sklep izvede v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine (XII. točka izreka sklepa.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka in druga udeleženka.

Nasprotna udeleženka uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pri posameznih delih stavbe z ID znakom X-1907-103 in X-1907-114, kot lastnika ne določi nasprotne udeleženke, temveč drugega lastnika ali pa predlog v tem delu zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da predmetnih posameznih delov ni imela nikoli v lasti in je v postopku aktivno navajala, da ni njuna lastnica. Obvestilu upravnika o lastništvu na posameznih delih stavbe, iz katerega izhaja, da je lastnik teh posameznih delov B. B., ni nasprotovala. Vpis pravne prednice Mestne občine v zemljiško knjigo je zgolj posledica neurejenega zemljiškoknjižnega stanja oziroma nedokončane etažne lastnine. Pravna prednica Mestne občine je bila vpisana zgolj zato, ker je bila kot imetnica pravice uporabe zemljišča pod stavbo vpisana tudi v zemljiški knjigi. Z izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje poseglo v pravni in ekonomski položaj nasprotne udeleženke, kršeno je tudi načelo pravne varnosti.

Druga udeleženka navaja, da je ob vpogledu v elaborat za vpis podatkov v kataster stavb, ki ga je prejela 18. 9. 2017, ugotovila, da je bil elaborat izdelan brez ogleda dejanskega stanja. V njem so navedeni neresnični podatki glede lastništva posameznih prostorov, njihove namembnosti, velikosti skupnih prostorov. Njena lastninska pravica je bila tako razvrednotena z navajanjem manjše stanovanjske kvadrature in njihove namenske rabe glede na prodajno pogodbo z dne 20. 5. 2010. Posledično je napačen tudi izračun idealnih deležev na splošnih skupnih delih stavbe. Del stavbe ima od 1. 8. 2017 nov naslov: K. 2A. Zakonita udeleženca, ki udeležbe nista prijavila, sta tudi C. in D. C. Lastniki na naslovu K. 2A bodo etažno lastnino izvedli sami.

3. Upravnik, kot zakonit zastopnik Skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe na naslovu K. 2 in pooblaščenec 6. - 18. udeleženca, je na pritožbo nasprotne udeleženke odgovoril. Navaja, da se v evidenci upravnika dela stavbe z ID številko X-1907-103 in X-1907-114 kot lastnik vodi Mestna občina - oddelek za ..., prostor zaseda vrtec.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Stavba z ident. št. X-1907, na kateri je sodišče prve stopnje dokončalo etažno lastnino, je bila pred začetkom predmetnega postopka že vpisana v kataster stavb. V takem primeru sodišče zagotovi spremembo vpisov oziroma nov vpis stavbe in njenih delov le, če ugotovi odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, ali če o tem, da se izvedejo spremembe oziroma nov vpis, med udeleženci ni spora (prvi odstavek 28. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, v nadaljevanju: ZVEtL-1). Odstopanje evidentiranih tlorisov in površin delov stavbe od dejanskih, na kar se druga udeleženka pavšalno sklicuje v pritožbi, se ne šteje za odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb (tretji odstavek 28. člena ZVEtL-1), zato je pritožbeni očitek druge udeleženke o manjši stanovanjski kvadraturi neutemeljen.

6. Posameznim delom 104, 105, 106 in 107, v stavbi št. X-1907, je bil pred zaključkom postopka pred sodiščem prve stopnje, z obvestilom z dne 1. 8. 2017 (priloga D57), določen nov naslov: K. 2A. Določitev novega naslova na samo dokončanje etažne lastnine ne vpliva, saj gre kljub dvema naslovoma, po podatkih prostorskega portala RS ob dnevu odločanja pritožbenega sodišča, za eno stavbo. Glede na to, da je hišno številko stavbe sodišče prve stopnje uporabilo kot eno izmed okoliščin za identifikacijo stavbe, pa bi moralo to spremembo sodišče prve stopnje upoštevati pri pisanju sklepa (12. člen ZVEtL-1). Prav tako bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali ima del stavbe na novem naslovu upravnika in v kolikor ga ima, pritegniti v postopek kot udeleženca tudi Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov na naslovu K. 2A (prvi odstavek 4. člena ZVEtL-1).

7. Pritožbeno sodišče je pri preizkusu pritožbe druge udeleženke v delu, ki se nanaša na solastniške deleže na splošnih skupnih delih stavbe, ugotovilo, da seštevek deležev ni 1/1. V 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje določilo ključ za izračun solastniški deležev, vendar pritožbeno sodišče, upoštevajoč podatke o površinah delov stavbe, izhajajočih iz odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije 02132-01098/2008-7 z dne 22. 1. 2009, ni moglo ugotoviti, kako je sodišče prve stopnje določilo imenovalec deležev na splošnih skupnih delih. Sklepa se v tem delu tako ne da preizkusiti.

8. Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena Stvarnopravnega zakonika). Del stavbe ne more biti hkrati posamezni in skupni del stavbe. Iz VI. točke izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje za del stavbe z ID št. X-1907-111 ugotovilo, da je posamezen del, v VIII. točki pa, da gre za splošni skupni del, pri čemer iz obrazložitve sklepa niso razvidni razlogi za tako odločitev. V tem delu je izrek izpodbijanega sklepa sam s seboj v nasprotju, prav tako ga tudi ni mogoče preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) in 3. členom ZVEtL-1.

9. Glede na zgoraj ugotovljene (absolutne) bistvene kršitve postopka in zmotno uporaba materialnega prava, ki jih glede na njihovo naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti,2 je pritožbi druge udeleženke in posledično tudi pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1). V novem postopku naj sodišče odpravi navedene pomanjkljivosti.

Temu je dodati, da je določba prvega odstavka 31. člena ZVEtL-1 jasna. V primeru, če za posamezni del stavbe na način, določen s tem zakonom, ni izkazan temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice v korist nobenega pridobitelja posameznega dela stavbe, sodišče ugotovi, da je njegov lastnik zemljiškoknjižni lastnik.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 3. členom ZVEtL-1 ).

-------------------------------
1 V izpodbijanem sklepu je pri navedbi katastrske občine očitna pisna pomota.
2 V postopek pred sodiščem prve stopnje ni bil pritegnjen eden izmed udeležencev, glede ostalih ugotovljenih kršitev pa iz obrazložitve niso razvidni razlogi, ki bi omogočali preizkus odločitve oziroma so ti v nasprotju z izrekom sklepa.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 3, 4, 4/1, 12, 28, 28/1, 28/3, 31, 31/1
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 105, 105/1
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14
Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 37
Datum zadnje spremembe:
15.03.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI2Njcx