<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep IV Cp 2334/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:IV.CP.2334.2018

Evidenčna številka:VSL00017990
Datum odločbe:20.12.2018
Senat, sodnik posameznik:Barbara Žužek Javornik (preds.), Zvone Strajnar (poroč.), Katarina Parazajda
Področje:DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
Institut:razmerja med starši in otroki - roditeljska pravica - izvrševanje roditeljske pravice - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - mladoleten otrok - otrokova korist - mnenje otroka - otrokova želja - osnovna šola - izbira osnovne šole - kraj bivanja - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - prešolanje učenca na drugo šolo - prešolanje učenca osnovne šole

Jedro

Odločitev za prešolanje je v korist otrokovega razvoja, spodbujanja njegove samostojnosti in večje možnosti za počitek in prosti čas, kljub njegovemu odklanjanju prešolanja. Tega je psihologinja CSD ocenila za pristnega, hkrati pa navedla, da ni mogoče izključiti manipulativnega vedenja očeta in odtujevanja. Slednja ugotovitev pa relativizira pomen otrokovega nasprotovanja prešolanju.

Upoštevajoč okoliščine, v katerih je bilo otrokovo mnenje podano in okoliščine, ki se nanašajo na njegov razvoj, vzpodbujanje njegove samostojnosti, večje možnosti za počitek in prosti čas, je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo, da je prešolanje otroka v šolo v kraj njegovega prebivališča, v njegovo korist.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v tč. I izreka spremeni tako, da se mladoletni A. A., rojen ... 2008, takoj po koncu prvega ocenjevalnega obdobja šolskega leta 2018/2019 prešola in vpiše v peti razred Osnovne šole B.,

sicer se pritožba zavrne in v preostalem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se mladoletni otrok pravdnih strank v šolskem letu 2018/2019 prešola in vpiše v peti razred Osnovne šole B. Odločilo je še, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Nasprotni udeleženec je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlagateljičin predlog, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje o spremenjenih okoliščinah, na podlagi katerih je sprejelo drugačno odločitev kot s sklepom s 15. 2. 2018. Stališče mld. A. glede njegovega prešolanja je ostalo enako, in sicer, da se ne želi prešolati in ga je psihologinja, zaslišana na naroku 4. 9. 2018 ocenila kot pristno. Sodnica bi lahko opravila neformalen razgovor z otrokom ter se tudi sama prepričala, ali je njegova želja pristna. Sodišče je sledilo koristim predlagateljice, ki ji je bilo v breme vsakodnevno voziti A. v šolo in iz šole. V svoji prejšnji odločitvi je ista sodnica navedla, da je psihologinja C. ocenila, da je A. razumel in sprejel vse, kar mu je povedala o prednosti prešolanja in da je sposoben oblikovati svoje mnenje in ga izraziti. Prav tako je poudarilo, da je za A. pomembnejše dobro počutje v sedanji šoli, njegov občutek varnosti, kot pa zgodnje vstajanje in poznejše prihajanje domov. Meni, da je prvostopenjsko sodišče kršilo določila 13. in 14. člena Konvencije o otrokovih pravicah, ki določa, da bodo države podpisnice spoštovale otrokovo pravico do svobode misli.

3. Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo navedla, da je sodišče z izpodbijanim sklepom pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in v celoti sledilo koristi mladoletnega otroka, zato pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavana zadeva se nanaša na vprašanje izvrševanja roditeljske pravice. Po določilu 113. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)1 starša izvršujeta roditeljsko pravico sporazumno v skladu z otrokovo koristjo. Tako velja tudi, če starša ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Če se tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odloči o tem na predlog enega ali obeh staršev sodišče v nepravdnem postopku. Preden sodišče odloči, mora o otrokovi koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo, upošteva pa tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Pritožbeno sodišče je že v prejšnjem razveljavitvenem sklepu2 navedlo, da se v obravnavani zadevi vprašanje izbire osnovne šole postavlja v kompleksni družinski situaciji, ki je obravnavana kot visoko konfliktna in v kateri starša ne zmoreta najti nikakršne sporazumne odločitve, hkrati pa sta za nastalo situacijo v celoti sama odgovorna3. Zaradi tako visoko konfliktnega odnosa med staršema je tudi vprašanje prešolanja otroka, vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj.

6. Povzeta določba zakona izpostavlja temeljno načelo za odločitev, ki preveva vse določbe ZZZDR in hkrati predstavlja temeljno vodilo za ravnanje in postopanje ne le staršev ampak tudi vseh državnih organov, ko ti odločajo v zadevah v zvezi z otroci. To je načelo otrokove koristi. Gre za pravni standard oziroma vrednostni pojem, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera. Za njegovo konkretizacijo daje zakon zgolj namige. Tako iz 6. člena ZZZDR izhaja, da je v otrokovo korist, da se zdravo razvija. V drugem odstavku 4. člena ZZZDR je določen namen, ki naj se z roditeljsko pravico doseže: zagotoviti otroku pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Če starši ravnajo v skladu s tem namenom, delajo v otrokovo korist. Pri obravnavanju konkretne situacije pomeni ugotavljanje največje otrokove koristi zahtevo, da se prepoznajo določene otrokove potrebe in da se na najboljši možen način zadovoljijo.

7. Iz dejanske podlage izpodbijane odločitve izhaja, da se mld. A. sedaj šola na Osnovni šoli v D., ki je od kraja njegovega prebivališča v E. oddaljena 6,7 km. Desetletni A. je pri odhajanju v šolo in prihajanju iz nje odvisen od maminih prevozov, ki pa mora biti že ob 7. uri na delovnem mestu v F., ki je od D. oddaljen 17 km. Prvostopenjsko sodišče je povzelo poročilo ravnateljice D. šole, iz katerega izhaja, da A. v šolo prihaja običajno ob 6:20 uri in da je bil večkrat do 6:30 ure v jedilnici sam4 in da včasih pove, da je zaspan. Po pouku, ki se konča ob 12:20 ali 13:10, je vključen v oddelek podaljšanega bivanja do prihoda mame ob 14:00 uri. Ker A. ne živi v šolskem okolišu, nima pravice do šolskega prevoza, javni prevoz v šolo iz E. v D. pa mu ni omogočen. Od šestega razreda dalje A. ne bi mogel biti več vključen v podaljšano bivanje, pač pa bi moral počakati na mamo v jedilnici, ker D. šola nima drugega prostora. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da je Osnovna šola v E. oddaljena od njegovega prebivališča 593 metrov, v šolo bo lahko odhajal in prihajal peš, se sam zbujal, sam zapustil dom, se zaklenil in po prihodu iz šole sam poskrbel za domače naloge. Tako ne bi bil več odvisen od maminih prevozov oziroma njene organizacije prevozov s pomočjo prijateljev in sorodnikov, ko sama prevoza zaradi obveznosti v službi, ne bi mogla opraviti. Kot je zaključilo prvostopenjsko sodišče, bo A. s prešolanjem pridobil več prostega časa, imel več možnosti za počitek5, saj bo odpadlo zgodnje vstajanje, krepil bo svojo samostojnost6 in imel tudi več možnosti za med vrstniško druženje v popoldanskem času v domačem okolju. Lahko se bo tudi vključeval v popoldanske dejavnosti v šoli, ki jih v D. šoli ne obiskuje, saj mu mama ne more zagotoviti prevoza.

8. Prvostopenjsko sodišče je glede na povzete dejanske okoliščine zaključilo, da je odločitev za prešolanje v korist A. razvoja, spodbujanja njegove samostojnosti in večje možnosti za počitek in prosti čas, kljub A. odklanjanju prešolanja. Tega je psihologinja CSD ocenila za pristnega, hkrati pa navedla, da ni mogoče izključiti manipulativnega vedenja očeta in odtujevanja. Slednja ugotovitev pa relativizira pomen otrokovega nasprotovanja prešolanju.

9. Že v prejšnjem (razveljavitvenem) sklepu pritožbenega sodišča je bilo opozorjeno na izvedensko mnenje, ki ga je izdelala komisija za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v ... z dne 5. 9. 2017, ki je bilo pridobljeno v nepravdni zadevi N 61/2016 ter izvedensko mnenje z dne 15. 3. 2017, ki ga je izdelala navedena komisija v kazenski zadevi zoper oba udeleženca tega postopka št. Kpd .../2015 in s katerimi prvostopenjsko sodišče v prejšnjem postopku še ni razpolagalo. Iz mnenj izhaja, da nasprotni udeleženec izkazuje izrazito manipulativnost do otrok (mld. A. ima še tri leta starejšega brata G.), s konsistentnim vzbujanjem sovražnosti oziroma odklanjanje matere, da ima očetov konsistentno negativen odnos do matere že naravo čustvene zlorabe in da sta oba otroka bolj nagnjena k povzemanju očetovega mnenja. Iz psihološkega poročila (mnenja) psihologinje CSD z dne 13. 12. 2017, ki je bilo podano v zadevi N 78/2017 zaradi predloga za spremembo stikov mladoletnega A. z očetom, pa izhaja ugotovitev, da se lahko z veliko verjetnostjo predvideva, da je A. žrtev očetovega odtujevanja od matere. Iz tega poročila izhaja tudi, da oče obiskuje otroka v šoli v D. (izven stikov), da se pogovarja o prešolanju, da A. pove, da se oče "bori, da A. ostane v D.", da mu E. šola ni všeč ...7 V tem kontekstu je treba presojati tudi navedbo psihologinje CSD, ko je zaslišana v tem postopku navedla, da otrok ve, kaj si želi oče in kaj želi mama in da ne more izključiti, da ne bi manipulativno vedenje očeta in odtujevanje vplivalo na A. mnenje o prešolanju tudi v času, ko stiki potekajo pod nadzorom, saj se je tudi na teh zgodilo, da je oče na žaljiv način otroku govoril o mami in razvrednotil njeno mnenje.

10. Dvom v pristnost otrokove želje, da ostane na D. šoli izhaja tudi iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča na podlagi razgovora z otrokom, ki ga je opravila psihologinja pri CSD8, da A. sam zaznava prednosti prešolanja (lahko bi dlje spal, v šoli ne bi bil tako utrujen in zaspan, lahko bi hodil peš v šolo, na šoli so bratranci in teta (zaposlena kot učiteljica), ki bi jih lahko vprašal, če mu kaj ne bo jasno, v šoli imajo bazen in plavanje kot del športne vzgoje). Glede pomanjkljivosti pri prešolanju, ki jih je navedel A., in sicer, da bi ostal brez prijateljev in najboljšega prijatelja, pa sodišče ugotavlja, da je njegov občutek dobrih prijateljskih odnosov s sošolci v sedanji šoli subjektiven in s strani šole nepotrjen. V izpodbijani odločbi sodišče prve stopnje povzema še zaključek iz mnenja psihologinje centra za socialno delo,9 da bi imel A. lahko na obeh šolah težave z vzdrževanjem trajnejših prijateljskih vezi, ker je nekoliko konflikten deček (izziva – odriva, špika, moti, se prepira, udari sošolca po glavi), njegova vedenja pa vplivajo na konfliktne vrstniške odnose, posledično pa je lahko manj priljubljen med vrstniki, vendar pa ima A. dobre kapacitete za sklepanje novih poznanstev, je komunikativen, odprt in družaben.

11. Nasprotni udeleženec v pritožbi očita prvostopenjskemu sodišču, da je z neupoštevanjem otrokovega mnenja kršilo določbe 13. in 14. Konvencije o otrokovih pravicah. Pravica otroka, da izjavi svoje mnenje je določena v 12. členu Konvencije,10 ki določa, da države podpisnice Konvencije jamčijo otroku, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, pravico prostega izražanja le – teh v vseh zadevah v zvezi z njim, o tehtnosti izraženih mnenj pa se presoja v skladu z otrokov starostjo in zrelostjo. Prvostopenjsko sodišče je v obravnavanem primeru presodilo tehtnost otrokovega mnenja v zvezi z obravnavanim vprašanjem prešolanja. Upoštevajoč navedene okoliščine, v katerih je bilo mnenje podano in upoštevajoč okoliščine, ki se nanašajo na njegov razvoj, vzpodbujanje njegove samostojnosti, večje možnosti za počitek in prosti čas je pravilno presodilo, da je prešolanje otroka v E. šolo, v kraj njegovega prebivališča, v njegovo korist. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano odločitev spremenilo le glede časa oziroma trenutka prešolanja (takoj po koncu prve ocenjevalne konference 28. januarja 2019)11. Sicer pa je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 69/2004.
2 Sklep IV Cp 819/2018 z dne 24. 5. 2018.
3 Mnenje Centra za socialno delo (CSD) in psihološko poročilo z dne 13. 12. 2017.
4 Po sporočilu ravnateljice, se šola uradno odpre ob 6:30 uri, ko se začenja jutranje varstvo vozačev.
5 Iz mnenja CSD z dne 24.8.2018 izhaja, da je pomembno, da A. ni utrujen glede na to, da je imel pri pouku težave s koncentracijo.
6 Prvostopenjsko sodišče je poudarilo, da je ena od funkcij roditeljske pravice usposobitev otroka za samostojno življenje in delo (drugi odstavek 4. člena ZZZDR).
7 V zadevi N 78/2017 je prvostopenjsko sodišče s sklepom odločilo o izdaji začasne odredbe, s katero je omejilo stike mld. A. z očetom (nasprotnim udeležencem) na enkrat tedensko na CSD. V navedenem sklepu je povzeto mnenje psihologinje, da je A. žrtev odtujevanja, kar je psihološko nasilje, ki pušča posledice na fizičnem in psihičnem počutju otrok, na njegovem zdravju in osebnostnem razvoju.
8 V sodni praksi je ustaljen način, da sodišče otrokovo pravico do obveščenosti in izražanja stališča izvede ob sodelovanju CSD oziroma tamkajšnjih strokovnih delavcev – psihologov. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče samo opraviti razgovor z otrokom.
9 Obravnavati ga je treba kakor izvedensko mnenje.
10 13. člen določa otrokovo pravico do svobode izražanja, 14. pa pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi.
11 Letni delovni načrt Osnovne šole B., str. 59.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 4, 4/2, 6, 113
Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 37

Konvencije, Deklaracije Resolucije
Konvencija ZN o otrokovih pravicah - člen 12, 13, 14
Datum zadnje spremembe:
15.03.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI2Njcw