<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS sklep II DoR 80/2015
ECLI:SI:VSRS:2015:II.DOR.80.2015

Evidenčna številka:VS0017775
Datum odločbe:28.05.2015
Opravilna številka II.stopnje:VSC Cp 517/2014
Senat:Janez Vlaj (preds.), Karmen Iglič Stroligo (poroč.), dr. Mateja Končina Peternel
Področje:ZAVAROVALNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - kreditna pogodba - odstop od pogodbe - zastaranje - zavarovanje terjatev - zavrnitev predloga za dopustitev revizije

Jedro

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženčev predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi gre za regresno razmerje med tožnico, pri kateri je imela Banka, d. d. (v nadaljevanju banka), sklenjeno zavarovanje kreditov po Pogodbi št. 55-9/03 z dne 9. 3. 2004 in dodatkov k tej pogodbi, ter tožencem. Ker je toženec kot posojilojemalec po kreditni pogodbi z dne 19. 1. 2005 (v nadaljevanju kreditna pogodba), sklenjeni za dobo 36 mesecev, prenehal s plačevanjem mesečnih anuitet (251,78 EUR), je banka dne 23. 2. 2006 prijavila škodni primer tožnici, slednja pa je banki izplačala zavarovalnino v višini 7.373,66 EUR. Zato je tožnica od toženca terjala povrnitev izplačane zavarovalnine.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek in v celoti razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, da upniku v roku 8 dni poravna 11.696,05 EUR s zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 2. 2013 dalje do plačila (1. točka izreka) in mu povrne izvršilne stroke 60,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 4. 2013 dalje do plačila (3. točka izreka). Odločilo je, da je tožnica dolžna povrniti tožencu stroške pravdnega postopka. Zaključilo je, da je terjatev zastarana glede na tretji odstavek 357. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), saj temelji na zavarovalni pogodbi in je 3 letni zastaralni rok do vložitve predloga za izvršbo že potekel.

3. Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odločilo, da sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka ostane v veljavi ter da je toženec dolžan povrniti tožnici stroške pravdnega postopka. Odločilo je, da je toženec dolžan povrniti tožnici tudi stroške pritožbenega postopka. Ker gre v obravnavani zadevi za zavarovanje terjatve, saj terjatev izhaja iz Pogodbe o zavarovanju potrošniških kreditov, sklenjene med tožnico in banko, ki predstavlja zavarovanje del credere, velja 5 letni zastaralni rok po 346. členu OZ, ki še ni potekel.

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje je vložil toženec. Predlaga dopustitev revizije zaradi pomembnih pravnih vprašanj: 1) Ali je pritožbeno sodišče v obravnavani zadevi materialnopravno pravilno odločilo o odstopu banke od kreditne pogodbe? 2) Kakšna mora biti odstopna izjava banke kreditojemalcu glede odstopa kreditne pogodbe? 3) Ali je za veljavni odstop od kreditne pogodbe (potrošniški kredit) potrebna nedvoumna oziroma pisna odstopna izjava banke kreditojemalcu potrošniku? 4) Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo, ko sta sprejeli stališče, da je banka veljavno odstopila od kreditne pogodbe na konkludenten način? 5) Ali sta sodbi obeh sodišč obremenjeni s kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker datum oziroma čas prenehanja kreditne pogodbe ni ugotovljen? Navaja, da banka tožencu ni posredovala odstopne izjave, kar pomeni, da ni odstopila od kreditne pogodbe. Napačno je stališče sodišč, da je banka lahko in v obravnavani zadevi naj tudi bi veljavno odstopila od pisne kreditne pogodbe na konkludenten način. Sodišči sta nepravilno uporabili 103. člen OZ v povezavi s 109. členom OZ in 13. členom Zakona o potrošniških kreditih. Ker banka od pogodbe ni odstopila, je tožnica, ki je vstopila v pravice banke na podlagi cesije, od toženca lahko terjala samo anuitete, ne pa celotnega zneska, saj je bila pogodba še vedno veljavna. Zato velja 3 letni zastaralni rok po tretjem odstavku 357. člena OZ in je tožničina terjatev zastarala. Sodb ni mogoče preizkusiti, saj ni opredeljeno, kdaj je bilo od pogodbe odstopljeno. Do odstopa od pogodbe se namreč plačujejo in zapadejo anuitete, od prenehanja pogodbe dalje pa vse bodoče terjatve (anuitete) zapadejo v plačilo in velja 5 letni zastaralni rok po 346. člen OZ.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v toženčevem predlogu, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (367.c člen ZPP) in s tem tudi njegov predlog za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP).


Zveza:

ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 286, 339, 339/2-14. OZ člen 357, 357/3.
Datum zadnje spremembe:
04.09.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzgzNjEz