<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS sklep II DoR 49/2015
ECLI:SI:VSRS:2015:II.DOR.49.2015

Evidenčna številka:VS0017668
Datum odločbe:23.04.2015
Opravilna številka II.stopnje:VSC Cp 358/2014
Senat:Janez Vlaj (preds.), mag. Nina Betetto (poroč.), dr. Ana Božič Penko
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - krivdna odgovornost - odgovornost upravljalca - vzdrževanje bazena - padec na stopnicah bazena - skrbnost dobrega strokovnjaka - zavrnitev predloga za dopustitev revizije

Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog tožnice zavrnilo (367.c člen ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo 9.127,03 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 25. 9. 2009 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Ugotovilo je, da je zavarovanec toženke kot upravljalec kopališča (krivdno) odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo je tožnik utrpel pri padcu na stopnicah (stopnice mostu, ki ločujejo bazena), ker so bile stopnice spolzke zaradi nečistoč, kot so razlita krema za sončenje in olja, kar lahko povzroči padec koeficienta drsnosti na kritično mejo. Ravnanje zavarovanca ni zadostilo zahtevam skrbnosti iz 6. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Zaradi tožnikove nepazljivosti pri hoji je sodišče prispevek tožnika k nastanku škodnega dogodka ocenilo na 30%.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije in Vrhovnemu sodišču predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

- ali je sodišče, s tem ko je svoje ugotovitve o dejanskem stanju in odločitev o materialnem pravu oprlo na trditve tožeče stranke, ki jih je ta brez razloga podala po zaključenem prvem naroku oziroma jih ni zatrjevala, kršilo določbe pravdnega postopka o eventualni maksimi;

- ali odločitev sodišča prve stopnje o obstoju krivdne odgovornosti tožene stranke materialnopravno odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS oziroma ali je materialnopravno pravilna?

Dolžnost upravljalca kopališč je, da pri izvajanju svoje dejavnosti ravna v skladu s predpisi in potrebno skrbnostjo. Zavarovanec toženke je (tudi po mnenju izvedenca gradbene stroke) poskrbel za varne pohodne površine, ki so ustrezale vsem zahtevanim gradbenim standardom. Namestil je »spužvaste« stopnice, da mokrota na stopnicah v primeru večjega števila kopalcev v ničemer ne vpliva na večjo drsnost stopnic. Tega zaključka ne more omajati niti izpoved izvedenca gradbene stroke, da hipotetično gledano v ekstremnih primerih (v primeru obstoja določenih olj ali krem za sončenje) dopušča možnost padca koeficienta drsnosti stopnic pod kritično mejo.

Pritožbeno sodišče je odgovornost zavarovanca toženke gradilo na neobstoječi in pavšalni trditveni podlagi o nečistoči stopnic in hipotetičnem odgovoru izvedenca, ki je le dopustil možnost za padec koeficienta pod kritično mejo. Ker ni bilo ustreznih tožbenih trditev, tudi toženka bolj specifičnih ugovorov kot teh, da stopnice ustrezajo vsem standardom, da so primerno vzdrževane (vzdrževanje vključuje tudi skrb za čistočo) in zagotavljajo varno hojo kopalcev, ni mogla podati. Ugotovitev, da bi bile stopnice lahko spolzke, ne dosega potrebnega standarda verjetnosti. S takšnim ravnanjem je sodišče poleg zmotne uporabe materialnega prava zagrešilo tudi kršitev pravdnega postopka iz prvega odstavka 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Toženki je odvzelo možnost, da bi podala ustrezne trditve in predlagala dokaze, in s tem kršilo načelo kontradiktornosti. Sodišče je upoštevalo prepozne trditve in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (odstopilo je tudi od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zadevah II Ips 201/2014 z dne 16. 6. 2005 in II Ips 227/2010 z dne 9. 1. 2014).

Teoretična možnost obstoja določenih nečistoč v ekstremnih primerih presega potreben standard skrbnosti dobrega strokovnjaka. Nižji sodišči sta preširoko razlagali 6. člen OZ, saj namen določbe ni vezan na preprečitev vsakega še tako minimalnega abstraktno mogočega dogodka, ampak na normalno predvidljivo skrbnost. Odločitev nižjih sodišč odstopa od sodne prakse (odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 16/2012 (pravilno II Ips 16/2002) z dne 3. 10. 2002, II Ips 389/2005 z dne 21. 6. 2007 ter Višjega sodišča v Celju II Cp 2025/2009 z dne 16. 9. 2009 in Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 732/2013 z dne 15. 5. 2013).

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog toženke zavrnilo (367.c člen ZPP).


Zveza:

ZPP člen 8, 286, 367a, 367c. OZ člen 6.
Datum zadnje spremembe:
06.07.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDgwMjky