<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

VSRS Sklep III Ips 38/2018
ECLI:SI:VSRS:2019:III.IPS.38.2018

Evidenčna številka:VS00020553
Datum odločbe:19.02.2019
Opravilna številka II.stopnje:VSM Sodba in sklep I Cpg 310/2017
Datum odločbe II.stopnje:11.01.2018
Senat:Vladimir Balažic (preds.), dr. Mile Dolenc (poroč.), dr. Miodrag Đorđević, Tomaž Pavčnik, Franc Seljak
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava

Jedro

Za uveljavljanje odškodninske odgovornosti mora tožnik trditi (in dokazati), da je toženec ravnal protipravno, da je tožniku nastala škoda in da je škoda v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem. Pri tem tožniku predpostavk odškodninske odgovornosti ni treba izrecno zatrjevati, zadostuje, da jih je mogoče jasno razbrati iz podanih trditev in subsumirati pod zakonsko normo.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se:

- odločba sodišča druge stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se zavrže pritožba zoper III. točko izreka prvostopenjske sodbe,

- odločba sodišča druge stopnje v I. in III. točki izreka ter sodba sodišča prve stopnje v II. in IV. točki izreka razveljavita ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za novo končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o reviziji, zavrnilo podredni zahtevek tožeče stranke za plačilo odškodnine v višini 1,000.000,00 EUR (in obresti) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2012 dalje do plačila(II. točka izreka). V delu, ki se nanaša na plačilo obresti iz 24. kupona v znesku 4.327,78 EUR, je tožbenemu zahtevku ugodilo (III. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da sama krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in v II. in IV. točki izreka potrdilo izpodbijano sodbo. V delu, ki se nanaša na II. točko izreka1 prvostopenjske sodbe, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrglo.

3. Tožeča stranka je vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena ZPP). Vrhovnemu sodišču je predlagala, da reviziji ugodi in toženi stranki naloži plačilo stroškov revizijskega postopka tožeče stranke.

4. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017), zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila ZPP, veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E.

Odločilne dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, na katere je Vrhovno sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP)

6. Pravdni stranki sta 10. 10. 2007 sklenili Dogovor, s katerim se je tožnica zavezala od toženke kupiti 10.000 njenih obveznic devete izdaje (oznaka A) za skupni znesek 1,000.000,00 EUR, toženka pa se je zavezala, da bo, če bo tožnica želela kadarkoli prodati te obveznice, v roku 14 dni od prejema ustreznega tožničinega obvestila našla kupca za te obveznice. Če toženka kupca ne bi našla, se je zavezala sama kupiti te obveznice po teoretični vrednosti (100 % glavnice + natečene obresti).

7. Tožnica je 15. 10. 2007 poravnala kupnino.

8. Obveznice A so bile podrejeni dolg, ki se je uvrščal v dodatni kapital I banke.

9. Tožnica je toženko v letih 2012 in 2013 pozivala na izpolnitev obveznosti, to je da poišče kupca za obveznice oziroma obveznice sama odkupi. Toženka svoje obveznosti ni izpolnila.

10. Z odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 17. 12. 2013 so z dnem18. 12. 2013 v celoti prenehale obveznosti toženke iz naslova finančnih instrumentov, ki jih je izdala toženka in ki se vključujejo v toženkin dodatnikapital I, med njimi tudi imenske, podrejene obveznice z oznako A, izdane15. 10. 2007 in vodene v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev.

Odločitev sodišč nižjih stopenj

11. Sodišče prve stopnje je presodilo, da toženkina obveznost plačila nominalne vrednosti obveznic do izbrisa obveznic iz registra nematerializiranih vrednostnih papirjev ni dospela, zato toženka z izpolnitvijo svoje obveznosti ni (bila) v zamudi. To pomeni, da toženki ni mogoče očitati protipravnosti ravnanja in je zato sodišče podredni tožbeni zahtevek zavrnilo. Dodalo je še, da je tožnica trditve o škodi in vzročni zvezi (kljub opozorilom toženke o pomanjkljivi trditveni podlagi in opravljenem materialnem procesnem vodstvu prvostopenjske sodnice) podala prepozno, to je po prvem naroku za glavno obravnavo. Drugemu podrednemu zahtevku za plačilo obresti iz 24. kupna (III. točka izreka) je sodišče ugodilo skladno s stališčem Ustavnega sodišča, zavzetim v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016.

12. Sodišče druge stopnje je odločitvi o zavrnitvi odškodninskega zahtevka pritrdilo z zavrnitvijo pritožbenega očitka o pomanjkljivem materialnem procesnem vodstvu. Obrazložilo je, da več kot je sodišče prve stopnje storilo v okviru materialnega procesnega vodstva, ni bilo dolžno storiti, saj bi sicer prekoračilo svoje pooblastilo, ki ga ima v okviru razjasnjevalne dolžnosti. V delu, v katerem se je pritožba tožnice nanašala na odločitev o zahtevku za plačilo obresti iz 24. kupona, je drugostopenjsko sodišče pritožbo na podlagi 359. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP zavrglo.

Revizijske navedbe

13. Revidentka sodišču druge stopnje očita, da je izrek izpodbijane odločbe gledeII. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje nerazumljiv in sam s seboj v nasprotju ter da izpodbijana sodba nima razlogov o zavrnitvi pritožbe zoper IV. točko izreka prvostopenjske sodbe. Nadalje revidentka sodiščema nižjih stopenj očita pomanjkljivo materialno procesno vodstvo oziroma zmotno uporabo 285. člena ZPP, kar naj bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Trdi, da iz navedb tožene stranke v pripravljalni vlogi z dne 5. 3. 2014 in vprašanja sodišča, ali namerava dopolniti trditveno podlago, ni mogla razbrati, kaj natanko naj bi tem njenim navedbam manjkalo in je torej lahko le ugibala, kaj imata tožena stranka in sodišče v mislih. Revidentka graja tudi presojo, da je bila z navedbami glede podlage odškodninskega zahtevka v vlogi 9. 5. 2017 prekludirana, in trdi, da je s to vlogo le dodatno pojasnila že pred tem navedena pravnorelevantna dejstva. V zvezi z obstojem predpostavk odškodninske odgovornosti revidentka trdi, da je izkazala obstoj vseh, zato bi moralo sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava tožbenemu zahtevku ugoditi. Na koncu pa navede še, da se drugostopenjsko sodišče zaradi zmotnega stališča, da podrejenemu zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi niti v primeru, če bi bil Dogovor veljaven, ni opredelilo do pritožbenih navedb v zvezi z njegovo ničnostjo.

Presoja utemeljenosti revizije

14. Revizija je utemeljena.

O očitani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka v zvezi z II. točko izreka izpodbijane odločbe

15. Revizijski očitek, da je izrek odločbe sodišča druge stopnje sam s seboj v nasprotju, je utemeljen. Zapis v I. toči izreka izpodbijane odločbe: „Pritožba se zavrne in se v II. in IV. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje“, je v nasprotju z II. točko izreka, ki določa: „Pritožba zoper II. točko izreka se zavrže.“ Ne gre pa za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je mogoče odločbo zlahka preizkusiti, kar pomeni, ugotoviti, v čem je napaka. Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je gre zgolj za pomoten zapis II. točke izreka, ki bi se moral glasiti: „Pritožba zoper III. točko izreka se zavrže.“ Vrhovno sodišče je zato v tem delu reviziji ugodilo in odločbo sodišča druge stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, kot izhaja iz prve alineje I. točke izreka tega sklepa.

O očitanem pomanjkljivem materialnem procesnem vodstvu v zvezi s trditvami o odškodninski odgovornosti toženke

16. Tožnik nosi trditveno (in dokazno) breme za minimum tistih dejstev, ki so potrebna za nastanek s tožbenim zahtevkom uveljavljane pravne posledice (konstitutivna dejstva).2 Za uveljavljanje odškodninske odgovornosti to pomeni, da mora tožnik trditi (in dokazati), da je toženec ravnal protipravno, da je tožniku nastala škoda in da je škoda v vzročni zvezi s protipravnim ravnanjem. Pri tem tožniku predpostavk odškodninske odgovornosti ni treba izrecno zatrjevati, zadostuje, da jih je mogoče jasno razbrati iz podanih trditev in subsumirati pod zakonsko normo.

17. V zvezi z očitano protipravnostjo toženkinega ravnanja je tožnica v tožbi trdila, da toženka svoje obveznosti iz Dogovora, da bo v 14 dneh po pozivu tožnice našla kupca za obveznice oziroma da bo obveznice odkupila sama po teoretični vrednosti (100 % glavnice in natečene obresti), ni niti priznala še manj pa izpolnila oziroma jo je celo zavrnila. Glede prve zaveze, namreč, da najde drugega kupca za tožničine obveznice, ni videti, v čem bi taka zaveza nasprotovala kogentnim predpisom, kakor bi bilo mogoče sklepati iz 21. do 24. točke obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.

18. Nadalje je mogoče iz trditev v tožbi (list. št. 4) razbrati višino vtoževane škode. Tožnica s tožbo od toženke podrejeno na podlagi odstopa od pogodbe vtožuje „odškodnino skupaj z zamudnimi obrestmi (od glavnice 1.000.000,00 EUR) od11. 10. 2012 dalje“, to je od poteka štirinajstdnevnega roka za izpolnitev po prejemu prvega tožničinega poziva. Nobenega dvoma ni, da tožnica vtožuje škodo v višini glavnice 1.000.000,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

19. Prav tako ni razumnega dvoma o tem, da naj bi tožnici škoda v vtoževani višini nastala zaradi očitanega protipravnega ravnanja toženke.

20. Na podlagi obrazloženega se presoja sodišč nižjih stopenj o pomanjkljivi trditveni podlagi izkaže kot napačna. Ker je ostalo dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovljeno in ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe, je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in odločbo sodišča druge stopnje v I. in III. točki izreka ter sodbo sodišča prve stopnje v II. in IV. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

21. Vrhovnemu sodišču se ob presoji utemeljene revidentkine graje napačnega stališča sodišča druge stopnje o prepozni navedbi dejstev, pomembnih za odločitev o odškodninski odgovornosti, v presojo revizijskih trditev o pomanjkljivem materialnem procesnem vodstvu ni bilo treba spustiti.

Odločitev o revizijskih stroških

22. Odločitev o revizijskih stroških temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------
1 Sodišče druge stopnje je v izreku odločbe pomotoma zapisalo, da se zavrže pritožba zoper II. točko izreka prvostopenjske sodbe. V 11. točki obrazložitve izpodbijane odločbe je pravilno zapisano, da se zavrže pritožba zoper III. točko izreka.
2 Glej J. Zobec v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga (komentar k 212. členu), GV Založba in Uradni list, Ljubljana, 2010, str. 345.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 380, 380/2
Datum zadnje spremembe:
13.03.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI2NTc1