<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sodba I Cpg 819/2017
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CPG.819.2017

Evidenčna številka:VSL00017753
Datum odločbe:09.10.2018
Senat, sodnik posameznik:Irena Dovnik (preds.), mag. Damjan Orož (poroč.), Andreja Strmčnik Izak
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:pogodbena cena - trditveno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga

Jedro

Potreba po konkretizaciji tožbenih trditev glede dejstev, katerih trditveno in dokazno breme je na tožeči stranki, je odvisna od nasprotovanja tožene stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Tožeča stranka se je zoper sodbo pritožila iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP.

6. Pritožnica (tožeča stranka) je zahtevala plačilo razlike v ceni opravljenih storitev. Tožbeni zahtevek je utemeljevala s trditvijo, da je v določenem obdobju (od 1. 10. 2014 do 31. 10. 2015) toženi stranki zaračunavala storitve po napačni ceni – namesto po takrat veljavnem ceniku je izdajala račune po starem ceniku. Tožena stranka se je temu upirala z več nasprotnimi stališči. Eno od njih je tudi, da je tožeča stranka storitve vselej zaračunala po veljavnem ceniku in tako tudi izdala račune, ki so bili (kar ni sporno) tudi plačani.

7. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka dokazati razliko v pogodbeni ceni. Razlika v pogodbeni ceni namreč pomeni primerjavo med staro (v tej zadevi zatrjevano po pomoti zaračunano ceno) in novo (aktualno) ceno. Tega ni uspela dokazati, saj ni predložila niti računov niti cenika iz prejšnjega obdobja.

8. Pritožnica navaja, da bi dejstvo, da je zaračunala napačne cene, lahko sodišče prve stopnje ugotovilo iz računa - poračuna v spisu in z zaslišanjem prič. Višje sodišče odgovarja, da iz poračuna v spisu razlika v ceni ne izhaja, predvsem ne izhaja stara cena storitev. Pri tem pa je pomembno, da so vsi računi, ki so v spisu (in jih je predložila tožena stranka), pavšalni, tj. izdani za mesečna obdobja v skupnem znesku, brez navedbe konkretnih količin in cen. Glede zaslišanja prič višje sodišče še dodaja, da bi bila sodba, ki bi se oprla na tako ugotovljena dejstva, obremenjena z relativno bistveno kršitvijo postopka (212. člen ZPP) iz v nadaljevanju navedena razloga.

9. Višje sodišče razlogom prve stopnje namreč dodaja, da je bil tožbeni zahtevek neutemeljen že zaradi pomanjkljive trditvene podlage. Tožena stranka se je namreč branila tudi z argumentom, da je pritožnica ves čas zaračunavala cene skladne z veljavnim cenikom (glej prvo pripravljalno vlogo tožene stranke). Trditveno in dokazno breme o razliki med cenami, je bilo na pritožnici in ne na toženi stranki. Drugačno pritožbeno stališče je zmotno. Potreba po konkretizaciji tožbenih trditev glede dejstev, katerih trditveno in dokazno breme je na tožeči stranki, je odvisna od nasprotovanja tožene stranke. Ob zgoraj povzetem zatrjevanju tožene stranke je bilo na pritožnici, da najprej konkretno zatrjuje nato pa še dokaže obstoj razlike v neplačani ceni storitve. Kot že rečeno, trditev o drugačnih cenah v primeru spora vsebuje tako trditev o višini prejšnjih – po pomoti zaračunanih cenah kot tudi sedanjih cenah. Ker so prve umanjkale, vsebinsko ni bilo mogoče preizkusiti utemeljenosti tožbenega zahtevka. Zato je bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti že po materialnem pravu.

10. Zato pritožbene trditve, da je tožena stranka nedvomno vedela, da tožeča stranka zaračunava napačne cene ter da to posredno izhaja tudi Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža v družbi H. d.o.o., niso odločilnega pomena in nanje višje sodišče posebej ne odgovarja (prim. prvi odstavek 360. člena ZPP). Končno tudi sodišče prve stopnje vsebine te pogodbe v izpostavljenem delu ni presojalo v korist tožene stranke oziroma teh trditev ni vzelo za podlago sodbe (13. točka obrazložitve).

11. Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

12. Pritožnica sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212
Datum zadnje spremembe:
15.01.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI0Njc0