<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sodba I Cpg 163/2017
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CPG.163.2017

Evidenčna številka:VSL00010628
Datum odločbe:10.04.2018
Senat, sodnik posameznik:Andreja Strmčnik Izak (preds.), mag. Damjan Orož (poroč.), Mateja Levstek
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:pobotni ugovor iz naslova odškodnine - pogodbena škoda - trditveno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga

Jedro

Škodo mora, ne glede na to, ali je pogodbena ali nepogodbena, dokazati tožnik (v primeru ugovora pobota torej tožena stranka).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbija sodba potrdi.

II. Pritožnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa v roku 15 dni tožeči stranki plačati njene stroške pritožbenega postopka v znesku 285,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) ohranilo v veljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine za glavnico in zamudne obresti, kot to izhaja iz citirane točke, ter za stroške izvršilnega postopka; (II.) sklep o izvršbi v prvem odstavku razveljavilo za zakonske zamudne obresti od zneska 1.000,00 EUR od 16. 4. 2015 do 8. 5. 2015 in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo; (III.) ugotovilo, da ne obstoji terjatev tožene stranke v znesku 3.285,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 5. 2015 dalje ter (IV.) toženi stranki naložilo, da v 15-dneh od vročitve sodbe povrne tožeči stranki stroške pravdnega postopka v znesku 1.894,48 EUR s pripadki.

2. Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka, in sicer zoper odločitev v točkah I., III. in IV. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zmotne ugotovitve dejanskega stanja in absolutno bistvenih kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in priglasila nadaljnje stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP.

6. Tožeča stranka je zahteval plačilo po dveh računih, navedenih na list. št. 1, pri čemer je plačilo po enem računu vtoževano le delno (preostanek je tožena stranka plačala).

7. V okviru tožbene terjatve je bilo bistveno vprašanje, ali je tožeča stranka upravičena do plačila dela po prevozni pogodbi, in sicer v obsegu, kot izhaja iz predloženih računov. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je tožeča stranka na podlagi naročilnic v računu zaračunane prevoze opravila in za opravljeno delo izstavila računa skladno s pogodbeno dogovorjeno ceno. Tožena stranka je nasprotovala količini zaračunanih kilometrov in obračunani ceni. Pritožbeno je sporna le še višina pogodbene cene.

8. Pritožnica (tožena stranka) je najprej navedla, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je bila pogodbena cena opravljenih prevozov enaka kot je znašala pogodbena cena, ki jo je imela sama dogovorjena z družbo S. d.o.o. Pogodbena cena je bila za 10% nižja. O tem sta se zakonita zastopnika strank dogovorila. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da iz izpovedbe zakonitega zastopnika tožene stranke (J. K.) izhaja ravno nasprotno.

9. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno ugotovilo. Zatrjevano ne izhaja niti iz zaslišanja zakonitega zastopnika tožeče stranke niti iz zaslišanja zakonitega zastopnika pritožnika. Iz zapisnika na list. št. 85 izhaja, da je le-ta izpovedal: »da so se dogovarjali z gospodom M. (zakonitim zastopnikom tožeče stranke), da bo začel delati za njih, nato mu je pokazal pogodbo, rekel pa mu je tudi: "10 % je našega" in jaz... nekaj je majal z glavo, da je mal, majhen računal ampak ni rekel ne«. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tudi zakoniti zastopnik pritožnika ni izpovedal, da se je tožeča stranka strinjala z 10 % znižanjem cene. Ni rekel ne ni isto kot pritrditi, pri čemer gre za ceno kot bistveno sestavino pogodbe (primerjaj prvi odstavek 666. člena OZ). Višje sodišče tudi pritrjuje sodišču prve stopnje, da v primeru, da je bila med strankama dejansko sklenjena za 10 % nižja pogodbena cena kot pri pogodbi tožene stranki s S. d.o.o., bi to tožena stranka gotovo takoj notificirala tožeči stranki oziroma takoj po prejemu računov, pa tega ni storila. Da se je zanašala, da bo tožeča stranka to (izdan račun) sama popravljala, ni logično. Tožena stranka je del prvega računa celo plačala, pri tem ni izrazila nobene rezervacije. Odločitev sodišča prve stopnje o tožbeni terjatvi je s tem zadosti in pravilno utemeljena. Iz povedanega tudi izhaja, da je sodišče odločitev povsem zadosti obrazložilo in zatrjevani kršitvi določb iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP nista podani.

10. Pravilna in pravilno obrazložena je tudi odločitev sodišča prve stopnje o pobotnem ugovoru. Pritožnica je kot obrambno sredstvo zoper tožbeni zahtevek ugovarjala odškodninski zahtevek v višini 3.285,00 EUR, ki ga je utemeljila s škodo, ki jo je utrpela, ker je tožeča stranka brez opozorila in nenadoma prekinila z izvajanjem njune prevozne pogodbe.

11. Sodišče prve stopnje je v tem delu ugovor zavrnilo iz razloga, ker tožena stranka ni uspela izpolniti trditvenega bremena o škodi kot elementu odškodninske odgovornosti. Navedlo je, da je trditveno in dokazno breme o nastanku in višini škode na toženi strani.

12. Pritožnica se ne strinja z oceno sodišča prve stopnje, da v zvezi s samo višino škode ni podala zadostnih trditev.

13. Splošno pravilo odškodninskega prava, zapisano v prvem odstavku 131. člena OZ, ki se nanaša na nepogodbeno škodo, po določbi 239. člena OZ pa se uporablja tudi za škodo, izvirajočo iz kršitve pogodbe, je, da mora tisti, ki drugemu povzroči škodo, to škodo povrniti. Škodo mora, ne glede na to, ali je pogodbena ali nepogodbena, dokazati tožnik (v primeru ugovora pobota torej tožena stranka).

14. Pomanjkljiva trditvena podlaga pomeni, da je ugovor pobota nesklepčen, sklepčnost pa je pogoj za vsebinsko utemeljenost zahtevka in je vprašanje materialnega prava. Nasprotna stranka je na to pomanjkljivost pritožnico opozorila. Pritožnica je sicer v utemeljitev ugovora pobota navedla, da je morala zagotoviti prevoz dodatnih, to je lastnih avtobusov, vendar pa pobotne terjatve ni zneskovno opredelila, predvsem pa ni pojasnila, kako je prišla do tako postavljenega zahtevka. Ker je torej natančnejši opis višine škode izpadel, te trditve ni bilo možno preveriti niti z izvajanjem predlaganih personalnih dokazov. Pritožničino nasprotovanje tem zaključkom je neutemeljeno. Pritožnica navaja, da bi o tem vedele več izpovedati tam predlagane priče (J. K. in Z. S.), vendar če bi sodišče prve stopnje predlagano zaslišanje izvedlo, bi storilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz 212. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP.

15. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP. Stroški tožeče stranke so priznani po stroškovniku iz odgovora na pritožbo, ki je skladen z Odvetniško tarifo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 239
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 212
Datum zadnje spremembe:
25.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwMjcx