<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba I Cp 1845/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.1845.2018

Evidenčna številka:VSL00018566
Datum odločbe:12.12.2018
Senat, sodnik posameznik:Irena Veter (preds.), Zvone Strajnar (poroč.), dr. Vesna Bergant Rakočević
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:vzročna zveza - pomanjkanje vzročne zveze - servis vozila - okvara avtomobila - nadomeščanje trditvene podlage z izvajanjem dokazov - pritožbena novota

Jedro

Da je toženec kot nepooblaščena oseba opravil (veliki) servis na omenjenem avtomobilu, ni sporno, vendar zgolj ta okoliščina sama po sebi še ne potrjuje vzročne zveze z nastalo škodo zaradi (naknadne) okvare na motorju.

Škoda na vozilu zaradi okvare motorja ni v vzročni zvezi s toženčevo servisno storitvijo, ampak je posledica serijske vgradnje neustreznih delov motorja.

Izvajanje dokazov ni namenjeno dopolnjevanju trditvene podlage, temveč le dokazovanju tega, kar je bilo zatrjevano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da mu toženec plača odškodnino v znesku 2.980 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 11. 2015 do plačila in povrne stroške postopka (I. točka izreka). Tožniku je naložilo plačilo toženčevih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Tožnik zoper navedeno sodbo vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga njeno spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je ravnanje toženca, in sicer predstavljanje za serviserja in ponareditev žiga, v vzročni zvezi z zatrjevano škodo. Izpostavlja, da je toženec tožnikovemu očetu zatrjeval, da je pooblaščeni serviser ... vozil. Ta okoliščina je v vzročni zvezi z nastalo okvaro. Delo na vozilu je opravila nepooblaščena oseba, ki v vozilo ne bi smela posegati, saj je tožnik želel uradnega serviserja, kjer je kakovost del preverjena. Sodišču prve stopnje očita bistveno kršitev določb postopka, ker se ni opredelilo do vseh njegovih navedb v pripravljalni vlogi. Imel bi enoletno garancijo na kvalitetno opravljeno delo in vgrajene dele, če bi delo opravil pooblaščeni serviser, kar pa toženec ni bil. V primeru, če bi veliki servis opravila pooblaščena oseba, ki bi skrbno pregledala, kaj je potrebno zamenjati, v slabem mesecu ne bi prišlo do odpovedi motorja. Če bi bil toženec ustrezno kvalificiran, bi vedel za serijsko napako na spornem vozilu in bi zaribanje motorja lahko preprečil.

Nadalje pritožnik opozarja na izpoved priče M. S., ki je povedal, da bi uradni serviser X lahko prispeval delež k pokritju odprave škode zaradi okvare motorja, če bi bilo vozilo servisirano pri pooblaščenem serviserju. To je bilo zatrjevano v tožbi. Če bi toženec imel pooblaščeni servis, bi X poskrbel za odpravo škode iz naslova jamstva za kvalitetno opravljen servis.

3. Toženec na vročeno pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in na njegovi podlagi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem ni storilo očitanih in uradoma upoštevnih kršitev procesnih pravil. Sodbo je mogoče preizkusiti, saj vsebuje vse pravno relevantne dejanske ugotovitve, na podlagi katerih je mogoče materialno pravno odločiti o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka. V ugotovitvah sodišča prve stopnje je vsebovan pravni zaključek, da tožnik ni dokazal očitanega protipravnega ravnanja, ki bi bilo v vzročni zvezi z zatrjevano škodo. Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo vse za odločitev pomembne trditve pravdnih strank. Iz razlogov izpodbijane sodbe, ki jih tožnik konkretno ne izpodbija, izhaja tudi odgovor na tožnikove trditve iz njegove pripravljalne vloge, ki jih v pritožbi izpostavlja.

6. Tožnik je zatrjeval, da mu ni bilo priznano garancijsko kritje za okvaro motorja na vozilu (tip ...), ker je toženec opravil servis na njem kot nepooblaščena oseba s ponarejenim žigom. Da je toženec kot nepooblaščena oseba opravil (veliki) servis na omenjenem avtomobilu, ni sporno, vendar zgolj ta okoliščina sama po sebi še ne potrjuje vzročne zveze z nastalo škodo zaradi (naknadne) okvare na motorju. Toženec je opravil veliki servis avtomobila po dogovoru s tožnikovim pooblaščencem (očetom). V njegovem okviru je v avtomobil vgradil določene nadomestne dele (zobati jermen, vodna črpalka) ter zamenjal olje in filtre.

7. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca avtomobilske stroke ugotovilo, da je bil vzrok za kasneje nastalo okvaro motorja v slabi konstrukcijski zasnovi in izvedbi tipa motorja, ki je bil vgrajen tudi v tožnikov avtomobil. Motor je imel že tovarniško vgrajene slabše drsne ležaje na ročični gredi in nekvalitetno gumi tesnilo, cev pri oljni črpalki. Zaradi navedene pomanjkljivosti je prišlo pri teh tipih motorja do pogostih hudih okvar.1 Navedena okvara ni bila v nikakršni vzročni zvezi s servisno storitvijo toženca. Toženec ni menjal delov, na katerih je prišlo do okvare motorja. Ti zamenjani deli in s tem povezana opravljena dela (veliki servis) tudi niso bili v neposredni zvezi z deli motorja, na katerem je prišlo do okvare, zaradi katere je bilo potrebno naknadno narediti generalno obnovo motorja.

8. Ugotovljeno je bilo tudi, da toženec ni mogel opaziti, da so bili oljčni ležaji na motorju pred okvaro. Pri izvajanju (velikega) servisa predpostavljeno oslabelo delovanje črpalke ni bilo opazno. Tožnik pri tem ni nikoli trdil, kot to prvič v pritožbi, da bi toženec, če bi bil ustrezno kvalificiran, vedel za serijsko napako na obravnavani vrsti vozila in bi okvaro na motorju lahko preprečil. Zato so te pritožbene novote neupoštevne (1. odst. 337. člena ZPP). Ugotovljeno je bilo tudi, da bi do takšne okvare na motorju tožnikovega vozila prišlo tudi v primeru opravljenega servisa pri pooblaščenem serviserju. Na uradnem servisu ne bi ugotovili vgradnje tovarniško slabših delov na oljčni črpalki, saj pri velikem servisu ni predvidena preventivna zamenjava oljne črpalke in jo tako tudi ne bi zamenjali.

9. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da vozilo tudi ni bilo več pod garancijo, ker je bilo staro več kot dve leti, kot tudi zato, ker niso bili opravljeni servisni pregledi v predpisanih rokih oziroma pri predpisanih kilometrih. Glede tožnikovega očitka, da bi imel (enoletno) garancijo na kvaliteto opravljenega dela in vgrajene dele, če bi popravilo opravil pooblaščeni serviser, pa je treba navesti, da bi se ta lahko nanašala le na servisu vgrajene dele in opravljeno delo, kar pa, kot je bilo navedeno, ni bilo vzrok kasnejše okvare.

10. Pritožnik izpostavlja navedbo priče M. S. (zaposlenega pri pooblaščenem/uradnem servisu X), da bi lahko zaradi škode, ki je nastala zaradi takšne okvare motorja, „firma po načelu dobre volje kaj prispevala k popravilu vozila, pod pogojem, da bi bilo le-to servisirano pri pooblaščenem X serviserju“. Pooblaščeni serviser naj bi torej kril del škode na vozilu zaradi okvare motorja, ki sicer ni v vzročni zvezi s toženčevo servisno storitvijo, ampak posledica serijske vgradnje neustreznih delov motorja. Vendar tožnik niti po izpovedi navedene priče ni postavil trditev za vzpostavo vzročne zveze v navedeni smeri. Izpoved priče pa ne more nadomestiti trditvene podlage tožnika.2 Prav tako ni opredelil višine takšnega kritja. Sodišče prve stopnje je tako v okviru podane trditvene in dokazne podlage pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.

11. Pritožba torej ni utemeljena. Ker tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Zaradi neuspešnosti s pritožbo tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o njih je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (1. odst. 165. člena ZPP).

-------------------------------
1 Priča M. S., ki je zaposlen na pooblaščenem X servisu Y, je izpovedal, da je šlo za serijsko vgradnjo nekvalitetnih delov, zaradi katere so se začele pojavljati okvare in da je bil tožnikov primer med prvimi.
2 Izvajanje dokazov ni namenjeno dopolnjevanju trditvene podlage, temveč le dokazovanju tega, kar je bilo zatrjevano.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 131/1
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 212, 337, 337/1
Datum zadnje spremembe:
07.02.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI1NDkx