<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba I Cp 935/2019
ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CP.935.2019

Evidenčna številka:VSL00028477
Datum odločbe:28.08.2019
Senat, sodnik posameznik:Bojan Breznik (preds.), Tadeja Primožič (poroč.), Metoda Orehar Ivanc
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:najemna pogodba - podnajemna pogodba - prenehanje najemne pogodbe - podzakup - prenehanje podnajema - odpoved najemnega razmerja - podpis vloge - popolnost vloge - podpis pooblaščenca - pooblastilo pooblaščenca - predložitev pooblastila - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - stroški postopka - stroškovnik - stroškovnik kot sestavni del spisa - pravica do pregleda in prepisovanja spisa

Jedro

Najemna pogodba je prenehala po samem zakonu; ker pravnih naslednikov izbrisane družbe ni, pa tudi kasnejša podnajemna razmerja niso mogla veljavno nastati, saj najemodajalec ni več obstajal. Po 609. členu OZ podzakup preneha v vsakem primeru, ko preneha zakup. Odpoved najemnega razmerja v tožnikovem primeru torej niti ni bila potrebna.

Kadar ima stranka poblaščenca, njegov podpis na vlogi nadomešča strankinega; pri tem za popolnost vloge zadošča en podpis pooblaščenca, tudi če je zapisan v uvodu vloge.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 825,00 EUR stroškov pritožbenega postopka, v petnajstih dneh po prejemu te sodbe, od tedaj dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu mora toženec plačati 79.150,00 EUR odškodnine z obrestmi. Obenem je tožniku naložilo, da mora tožencu povrniti 3.098,28 EUR pravdnih stroškov z obrestmi.

2. Tožnik se v pritožbi sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa spremembo sodbe, tako da bo tožbenemu zahtevku v celoti ugodeno. Navaja, da toženčeve vloge v postopku niso bile lastnoročno podpisane. Ker je vloga brez podpisa nepopolna, jo je treba zavreči. Sodišče se ni opredelilo, kateri stroški so bili potrebni za pravdo. Tožniku ni vročilo toženčevega stroškovnika, zato se nanj ni mogel pritožiti. Pooblaščenka, ki je zastopala toženca, ni predložila računov, zato ni upravičena do povračila DDV. Sodišče tožnika ni opozorilo na pravico do grajanja bistvenih kršitev postopka v zvezi z zavrnitvijo predlaganih dokaznih predlogov in v zvezi s kršitvijo nepristranskosti sodišča. Dokazna ocena se opira le na toženčeve trditve. Sodišče ni pojasnilo, zakaj ni zaslišalo A. A. in opravilo ogleda. Ravno izvedba teh dokazov bi pripomogla k razjasnitvi dejanskega stanja. Tudi sicer izpodbijana sodba ni ustrezno obrazložena. Tožnik vztraja, da najemne pogodbe niso bile nikoli odpovedane. Stečajni upravitelj je 5. 3. 2015 nezakonito zamenjal ključavnice na objektu v ... Ne glede na vse pa je toženec prepozno odgovoril na tožbo. Njegova pooblaščenka je odgovor vložila pri nepristojnem sodišču in brez pooblastila, zato bi moralo sodišče izdati zamudno sodbo.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da so mu bili stroški priznani celo v prenizkem znesku. Pooblaščenka svojih računov ni bila dolžna predložiti sodišču. Sicer pa toženec pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe. Najemne pogodbe, na katere se sklicuje tožnik, so bile navidezne, zato mu toženec zahtevane odškodnine ne dolguje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je kot najemnik kletnih in podstrešnih prostorov v stavbi, ki jo je toženec kupil na javni dražbi, s tožbo zahteval od toženca, naj mu povrne vrednost stvari, ki jih je toženec imel v najetih prostorih, ter plača pogodbeno dogovorjeno odškodnino zaradi predčasnega prenehanja najemnega razmerja, ker mu je toženec z zamenjavo ključavnice onemogočil nadaljnjo uporabo najetih prostorov.

6. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tožnik ni dokazal svoje lastninske pravice na spornih stvareh, niti njihove vrednosti. Ugotovilo je še, da je najemodajalec (B., d. o. o.) z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije prenehal obstajati že v letu 2014, zato je najemno razmerje (po pogodbi z družbo C., d. o. o., z dne 15. 7. 2013) prenehalo, hkrati pa tudi vsa nadaljnja podnajemna razmerja, vključno s tožnikovim (po tožnikovi pogodbi z družbo D., d. o. o., z dne 20. 1. 2015). Zatrjevana tožnikova škoda zato ni bila posledica zamenjave ključavnice, sicer pa toženčevo ravnanje ni bilo protipravno.

7. Pritožbeni preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno in celovito ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

8. Odveč je pritožbeno vztrajanje, da najemne pogodbe nikoli niso bile odpovedane. Kot pravilno ugotavlja izpodbijana sodba, je prva najemna pogodba z dne 15. 7. 2013 prenehala po samem zakonu; ker pravnih naslednikov izbrisane družbe ni, pa tudi kasnejša podnajemna razmerja niso mogla veljavno nastati, saj najemodajalec ni več obstajal. Po 609. členu Obligacijskega zakonika (OZ) podzakup preneha v vsakem primeru, ko preneha zakup. Odpoved najemnega razmerja v tožnikovem primeru torej niti ni bila potrebna. Brez pomena so zato tudi pritožbene trditve o tem, kdaj je tožnik pridobil posest spornih prostorov. Kot že navedeno, najemna pogodba z dne 20. 1. 2015 ni bila veljavna. Posledično je tudi pogodbeni dogovor o plačilu odškodnine za predčasno prenehanje podnajemnega razmerja brez pravnih učinkov. Potemtakem zamenjava ključavnice, ki jo je stečajni upravitelj izvršil 5. 3. 2015, ni mogla biti pravno relevanten vzrok za zatrjevano tožnikovo škodo. Ugotovitvi izpodbijane sodbe, da tožnik ni zmogel dokaznega bremena v zvezi s škodo, ki naj bi mu nastala zaradi izgube posesti nad stvarmi, ki jih je tožnik imel v najetih prostorih, pa pritožba niti ne oporeka.

9. Sodišče prve stopnje je torej tožniku utemeljeno odreklo zahtevano plačilo. Pri tem ni zagrešilo očitanih procesnih kršitev, tistih, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, pa v postopku na prvi stopnji ni bilo.

10. Toženca je v pravdi zastopala pooblaščenka, ki je v njegovem imenu vložila tudi odgovor na tožbo in dve pripravljalni vlogi, vse pa je ustrezno opremila s svojim podpisom. Brez podlage je pritožbena trditev, da bi moral vloge podpisati tudi toženec oziroma njegov zakoniti zastopnik in da bi se pooblaščenka morala podpisati (še) na koncu vsake vloge. Kadar ima stranka poblaščenca, njegov podpis na vlogi nadomešča strankinega; pri tem za popolnost vloge zadošča en podpis pooblaščenca, tudi če je zapisan v uvodu vloge.

11. Prav tako neutemeljen je pritožbeni očitek, da je bil odgovor na tožbo prepozen. Res se je pri navedbi opravilne številke zadeve1 pooblaščenki primerila očitna pisna pomota, odgovor pa je bil naslovljen na stvarno nepristojno sodišče2, vendar je bil odgovor kljub temu sposoben za obravnavanje. Predvsem pa je na pristojno sodišče prispel še pred iztekom predpisanega zakonskega roka, kot je tožniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, zato o njegovi pravočasnosti ne more biti nobenega dvoma.

12. Tudi dejstvo, da je pooblaščenka posredovala sodišču pooblastilo za zastopanje toženca šele 4. 5. 2017, nima takšnega pomena, kot mu ga pripisuje pritožba. Res je, da mora pooblaščenec po prvem odstavku 98. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pooblastilo predložiti pri prvem pravdnem dejanju. V nasprotnemu primeru ga mora sodišče najprej pozvati, naj v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravna dejanja (drugi odstavek 98. člena ZPP). Pred potekom tega roka namreč za stranko ne morejo nastati nobene škodljive posledice. Toženčeva pooblaščenka je pooblastilo predložila brez posebnega poziva, torej še pravočasno. Pooblastilo ji je bilo dano 4. 4. 2017, kar je pred vložitvijo odgovora na tožbo, zato toženčeva odobritev odgovora ni bila potrebna. Ker je pravočasen odgovor na tožbo ovira za izdajo zamudne sodbe, upoštevaje predpisane pogoje iz 318. člena ZPP, si je tožnik neutemeljeno obetal, da se bo pravda končala s takšno sodbo.

13. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi sodišče tožnika moralo posebej poučiti o uporabi nekaterih procesnih pravic. Odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov je tožnik že sam, skladno z 286. b členom ZPP, grajal na zadnjem naroku, medtem ko okoliščin, ki bi lahko kazale na domnevno pristranskost sodnice in bi lahko bile razlog za njeno izločitev (70. člen ZPP), tožnik niti v pritožbi ne omenja.

14. Izpodbijana sodba je ustrezno obrazložena, tako da jo je vsekakor mogoče preizkusiti, zato ni obremenjena z očitano absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče svoje presoje ni oprlo samo na toženčeve trditve, kot poskuša prikazati pritožba, pač pa je v dokazno oceno vključilo vse izvedene dokaze, tako izpovedi obeh pravdnih strank kot predložene listine. Ustrezno je pojasnilo, zakaj ni zaslišalo priče A. A. in opravilo ogleda. Z zavrnitvijo teh dveh dokaznih predlogov ni bila nedopustno okrnjena tožnikova pravica do obravnavanja v postopku, zato ni podana zatrjevana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zavrnitev navedenih dokazov pa ni vplivala niti na pravilnost in celovitost ugotovljenega dejanskega stanja. Z zaslišanjem priče in ogledom tudi po presoji pritožbenega sodišča ne bi bilo mogoče ovreči že izvedenih dokazov, predvsem pa ne pravnega zaključka o neveljavnosti zatrjevanega tožnikovega podnajemnega razmerja, v katerega naj bi nedopustno posegel toženec.

15. Pravilna in ustrezno obrazložena je tudi odločitev o stroških postopka. Iz sodbe je jasno razvidno, za katera procesna dejanja in v kakšni višini je sodišče odmerilo toženčeve stroške, tako da ne more biti nobenega dvoma, katere od priglašenih stroškov je štelo za potrebne (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pri tem se je sklicevalo na predloženi stroškovnik in Odvetniško tarifo, tako da je odmero mogoče preizkusiti. Navajanje posameznih tarifnih postavk ne bi bistveno prispevalo k jasnosti in preglednosti obrazložitve stroškovne odločitve. Za povrh tožnik posameznih stroškovnih postavk niti ne izpodbija. Ker je pooblaščenka stroškovnik vložila na zadnjem naroku za glavno obravnavo, kjer je bil navzoč tudi tožnik, sodišče stroškovnika ni bilo dolžno vročati tožniku. Sicer pa je stroškovnik sestavni del spisa, ki ga imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati (150. člen ZPP). Pretiran je zato pritožbeni očitek o domnevni kršitvi tožnikovih ustavnih pravic v postopku. Tožnik bi na prej naveden način lahko enostavno preveril, katere stroške je toženčeva pooblaščenka priglasila in katere je sodišče pri odmeri upoštevalo, saj je v stroškovniku to pregledno označilo. Toženčeva pooblaščenka ni bila dolžna predložiti sodišču kopije računa za opravljene odvetniške storitve, kot zmotno meni pritožba. Takšna zahteva nima podlage ne v ZPP in ne v Odvetniški tarifi. Toženec je v vsakem primeru upravičen zahtevati povračilo za DDV, ki ga bo moral plačati odvetnici za opravljene odvetniške storitve (drugi odstavek 12. člena v zvezi z drugim odstavkom 2. člena Odvetniške tarife).

16. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

17. Ker je tožnik s pritožbo propadel, mora tožencu povrniti njegove stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ti znašajo 825,00 EUR, predstavljajo izdatek za sestavo odgovora (1375 točk – tar. št. 21/1), upoštevaje vrednost točke, veljavne v času odločanja o pritožbi (0,60 EUR). Povračila DDV toženec v odgovoru na pritožbo ni zahteval. Če bo tožnik s plačilom zamujal, bo tožencu od navedenega zneska po poteku izpolnitvenega roka dolgoval še zakonske zamudne obresti (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 378. in 299. člena OZ).

-------------------------------
1 Pg namesto pravilno P.
2 Odgovor na tožbo je bil poslan Okrožnemu sodišču v Ljubljani namesto Okrajnemu sodišču v Ljubljani.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 609
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 98, 98/1, 98/2, 150, 155, 155/1, 286b, 318

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Odvetniška tarifa (2015) - člen 2, 2/2, 12, 12/2
Datum zadnje spremembe:
23.12.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDMzODU2