<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sodba I Cpg 1063/2016
ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CPG.1063.2016

Evidenčna številka:VSL0087220
Datum odločbe:15.02.2017
Senat, sodnik posameznik:Lidija Leskošek Nikolič (preds.), Maja Jurak (poroč.), Milojka Fatur Jesenko
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:najemna pogodba - poslovni prostori - kršitev pogodbe - najemnina - obratovalni stroški - razlog za neplačevanje najemnine - podnajem - prenehanje najemne pogodbe - prepustitev rabe - podzakup

Jedro

Zakon določa, da se lahko možnost rabe, pridobljene z najemno pogodbo, prenese na tretjo osebo z odplačno ali z neodplačno prepustitvijo. Tudi za neodplačni prenos rabe tako velja, da gre za akcesorno razmerje. Ker s prenehanjem najemne pogodbe preneha tudi podnajemna pogodba, navedeno smiselno velja tudi za neodplačno prepustitev rabe tretji osebi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Toženki morata v 15-tih dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 192,15 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane nalog za izpraznitev poslovnih prostor opr. št. Plg 65/2014 Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 17. 10. 2014 v celoti v veljavi. Toženkama je naložilo, da sta dolžni tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 1.455,21 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper navedeno sodbo sta toženki vložili pravočasno pritožbo. Uveljavljali sta vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču sta predlagali, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrže oziroma zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

4. Iz podatkov poslovnega registra Republike Slovenije izhaja, da je bila tožeča stranka C. d. o. o. na podlagi pogodbe o pripojitvi z dne 27. 10. 2016 dne 24. 11. 2016 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k prevzemni družbi A. d. o. o. Prenehanje pravdne stranke, ki je pravna oseba, ima po določbi 3. točke prvega odstavka 205. člena ZPP za posledico prekinitev pravdnega postopka. Do prekinitve pravdnega postopka lahko pride tudi v pritožbenem postopku. Ena od posledic prekinitve postopka je, da sodišče v času, dokler obstaja prekinitev, ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj; če pa je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, lahko sodnik na podlagi te obravnave izda sodbo (drugi odstavek 207. člena ZPP). Na podlagi smiselne uporabe te določbe je lahko pritožbeno sodišče izdalo odločbo o pritožbi, saj so bila pred prekinitvijo postopka opravljena vsa pritožbena procesna dejanja.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo ugotovilo, da je tožeča stranka kot lastnica nakupovalnega parka S. s prvo toženko dne 16. 10. 2012 sklenila najemno pogodbo za poslovni lokal P., ki se nahaja v tem nakupovalnem centru. Najemna pogodba je bila sklenjena za določen čas, to je do 31.5.2017. Prva toženka je kršila najemno pogodbo, saj od januarja 2014 dalje ni več plačevala najemnine in obratovalnih stroškov za navedeni poslovni prostor. Sodišče je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za odstop tožeče stranke od najemne pogodbe, ker je bila prva toženka v zamudi s plačilom najemnine že več kot dva meseca od dneva, ko jo je tožnica na to opomnila. Presodilo je, da je utemeljen tudi zahtevek zoper drugo toženko, ki poslovni prostor uporablja oziroma poseduje nezakonito.

7. Prva toženka v pritožbi ponavlja svoje navedbe, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, da poslovnega prostora ne zaseda več ter da ga tudi ne daje v najem oziroma podnajem. Kot izhaja izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje pa prva toženka ni zatrjevala in izkazala ustreznega aktivnega ravnanja v smeri izročitve prostorov najemodajalki. Iz 30. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) namreč smiselno izhaja obveznost izročitve izpraznjenih poslovnih stavb in poslovnih prostorov s strani najemnika najemodajalcu, zato zgolj trditev o neuporabi prostora prostora ne zadošča. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da prva toženka ni navedla upravičenega razloga za neplačevanje najemnine, tako da je bil odstop tožnice od najemne pogodbe utemeljen. Sodišče prve stopnje je zato tudi pravilno presodilo, da je bil zoper prvo toženko utemeljeno izdan nalog za izpraznitev poslovnih prostorov, ki od prve toženke terja tudi izročitev prostorov v posest tožnici.

8. Prav tako pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, ki je ugodilo tudi zahtevku zoper drugo toženko. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je nerelevanten njen ugovor, da za predmetni lokal nima sklenjene najemne oziroma podnajemne pogodbe. S tem ugovorom, ki ga ponavlja v pritožbi, druga toženka po presoji pritožbenega sodišča ne more uspeti. Drži namreč ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnici sama vsebina pravnega razmerja med toženkama ne more biti podrobno poznana, toženki pa v zvezi s tem nista podali nobenih pojasnil. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklenilo, da druga toženka ni trdila in izkazala, da predmetnega poslovnega prostora ne uporablja oziroma ni pojasnila, na kateri podlagi bi ga zakonito uporabljala. Iz ugovornih navedb toženk pa tudi ne izhaja, da bi druga toženka prostore uporabljala brez vednosti oziroma soglasja prve toženke. Zakon določa, da se lahko možnost rabe, pridobljene z najemno pogodbo, prenese na tretjo osebo z odplačno ali z neodplačno prepustitvijo (prvi odstavek 605. člena Obligacijskega zakonika). Tudi za neodplačni prenos rabe tako velja, da gre za akcesorno razmerje(1). Ker s prenehanjem najemne pogodbe preneha tudi podnajemna pogodba (drugi odstavek 32. člena ZPSPP), navedeno smiselno velja tudi za neodplačno prepustitev rabe tretji osebi. Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je druga toženka tista, ki ob vedenju oziroma soglasju prve toženke (vsaj delno) uporablja sporni poslovni prostor, je zato, po presoji pritožbenega sodišča, odločitev sodišča prve stopnje tudi glede druge toženke pravilna.

9. Pritožbeno sodišče se je s tem opredelilo do vseh pritožbenih navedb, ki so za odločitev relevantne. Po presoji pritožbenega sodišča uveljavljeni pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen, pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka pa nista obrazložena. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbo je zato zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Toženki s pritožbo nista uspeli, zato sta dolžni tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), odmerjene po Zakonu o odvetniški tarifi (Zodvt) ter specificiranem stroškovniku. Toženki sta tako dolžni tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo (tarifna številka 3210), skupaj z materialnimi stroški (tarifna številka 6002) in z 22% DDV, in sicer v višini stroškov po priglašenem stroškovniku, ki skupaj znašajo 192,15 EUR. Od priznanih stroškov gredo tožeči stranki skladno s pravnim mnenjem Občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13.12.2006, objavljenim v Pravnih mnenjih I/2006 tudi zahtevane zakonske zamudne obresti, in sicer od dneva morebitne zamude.

-------------

Op. št. (1): M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, Posebni del, 3. knjiga, GV Založba, stran 695.


Zveza:

ZPSPP člen 30, 32, 32/2. OZ člen 605, 605/1.
Datum zadnje spremembe:
03.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA1NjQ3