VSM Sodba IV Kp 33579/2018

Jedro

Da je bila kot storilka kaznivega dejanja po obtožbi obravnavana le obdolžena A.V. in ne njen oče H.Š. Res je sicer, da so bila tudi zoper slednjega predlagana posamezna preiskovalna dejanja, da je bil tedaj zaslišan kot osumljenec, vendar ga po zaslišanju okrožna državna tožilka ni ničesar obtožila. Smiselno predlagana sprememba v tej smeri je izključena, kajti po prvem odstavku 354. člena ZKP se sme sodba nanašati samo na osebo, ki je obdolžena in samo na dejanje, ki je predmet vložene, spremenjene ali razširjenje obtožbe.

Izrek

I. Pritožba oškodovanca kot tožilca N.S. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Oškodovanec kot tožilec je dolžan plačati sodno takso v višini 360,00 EUR.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje 3. 3. 2020 obdolženo A.V. po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, po kateri bi naj storila kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter po tretjem odstavku 96. člena ZKP sklenilo, da stroški kazenskega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP obremenjujejo proračun, po tretjem odstavku 105. člena pa še, da se oškodovanec kot tožilec N.S. s celotnim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo. Nato je bila zoper obdolženo po 1. točki 357. člena ZKP še zavrnjena obtožba, po kateri bi naj prav tako storila kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po prvem odstavku 196. člena KZ-1 ter po prvem odstavku 96. člena ZKP sklenilo, da stroški kazenskega postopka od 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP obremenjujejo proračun. Povzeto je vsebina izreka, izdanega v sodbi III K 33579/2018.

2. Zoper sodbo se je pritožil oškodovanec kot tožilec. Izpodbojnih razlogov ni navedel, po pritožbeni obrazložitvi pa je razbrati, da nasprotuje ugotovljenim odločilnim dejstvom, ter da si prizadeva, da bi sodišče druge stopnje sodbo spremenilo tako, da bi obdolženo za navedeni kaznivi dejanji obsodilo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik v pritožbeni obrazložitvi ne razlikuje med razlogi sodbe, zaradi katerih je bila obdolžena oproščena obtožbe in razlogi sodbe zaradi katerih je bila obtožba zoper obdolženo zavrnjena. Pravi namreč, da sam ne krivi obdolžene, temveč njenega očeta, ki mu je v zvezi z delom v Nemčiji obljubljal ustrezne delovne pogoje in zlasti urejena izplačila plač ter drugih prejemkov, do katerih je bil tedaj upravičen. Nič od obljubljenega ni bilo izpolnjeno, temveč je bil po krivem obtožen za pijanca, hkrati pa so mu pretili, da ne bo mogel uveljavljati pravic po pooblaščencu. Ker je pošteno delal in ker meni, da je upravičen do dvanajstih plač ter regresa, pričakuje, da bo to po sodišču druge stopnje upoštevano.

5. Povzeta pritožbena obrazložitev se v ničemer ne nanaša na odločilna dejstva iz zavrnilnega dela sodbe, ki je bila po razumljivih razlogih v 28. točki obrazložitve izdana po umiku obtožbe in ko pritožnik kazenskega pregona v tem delu ni prevzel.

6. Drugače je glede oprostilnega dela sodbe, ko pritožnik prezre razumljive razloge v 18. do 21. točki obrazložitve, po katerih je jasno, da je bila kot storilka kaznivega dejanja po obtožbi obravnavana le obdolžena A.V. in ne njen oče H.Š. Res je sicer, da so bila tudi zoper slednjega predlagana posamezna preiskovalna dejanja, da je bil tedaj zaslišan kot osumljenec, vendar ga po zaslišanju okrožna državna tožilka ni ničesar obtožila. Smiselno predlagana sprememba v tej smeri je izključena, kajti po prvem odstavku 354. člena ZKP se sme sodba nanašati samo na osebo, ki je obdolžena in samo na dejanje, ki je predmet vložene, spremenjene ali razširjenje obtožbe.

7. V ostalem sodišče druge stopnje pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje z jedrom o nedokazanosti direktnega naklepa obdolženi kot edine krivdne oblike, s katero je bilo tedaj mogoče obravnavano kaznivo dejanje storiti. Ker so ugotovitve razumljivo obrazložene in ker po drugi strani iz pritožbene obrazložitve ni bilo razbrati konkretiziranih dvomov, je sodišče druge stopnje pritožbo oškodovanca kot tožilca N. S., skladno z izrekom te sodbe zavrnilo (391. člen ZKP).

8. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 98. člena in drugem odstavku 96. člena ZKP ter 7. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah in št. 7222 Taksne tarife ter je posledica obrazložene odločitve o pritožbi.

Datum zadnje spremembe:

23.03.2021

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba IV Kp 24441/2015
• VSM Sklep IV Kp 22511/2017
• VSK Sodba IV Kp 30423/2015