<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS Sodba II U 368/2016-11
ECLI:SI:UPRS:2018:II.U.368.2016.11

Evidenčna številka:UP00016797
Datum odločbe:03.10.2018
Senat, sodnik posameznik:Vlasta Švagelj Gabrovec (preds.), Nevenka Đebi (poroč.), Violeta Tručl
Področje:GOZDOVI - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
Institut:inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za gozdarstvo - gozdna cesta - vpis v evidenco gozdnih cest - zasebna lastnina

Jedro

Sprememba rabe zasebnega zemljišča v rabo gozdne ceste javnega značaja, brez ustrezne pravne podlage, pomeni protipraven poseg v ustavno varovano pravico tožnika do zasebne lastnine.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, št. 0613-869/2015-20 z dne 10. 3. 2016 in odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 0613-266/2016/5 z dne 8. 8. 2016, se odpravita ter zadeva vrne organu prve stopnje v ponoven postopek.II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora v višini 15,00 EUR po poteku paricijskega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo odločil, da mora tožnik na zahodnem delu serpentine imenovane "A." na zemljišču s parc. št. 942 k.o. ... odstraniti zatravljen del dolžine 24 m, v srednjem najširšem delu 2 m, cestnega telesa na površini 31 m2 v debelini travne ruše 10 cm ter navedeni dolžini odstraniti tudi žico in kole električnega pastirja. Površina je opredeljena s točkami GAUSS-KRUGER koordinat. V drugem odstavku 1. točke izreka izpodbijane odločbe pa je organ prve stopnje določil še minimalne tehnične elemente, ki jih mora imeti serpentina na gozdni cesti ... po odstranitvi zatravljene površine, s čimer naj bi bilo vzpostaljeno prvotno stanje. Rok izvršitve izrečenega ukrepa pod točko 1 je 30. 4. 2016 (2. točka izreka). Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. točka izreka) in v zvezi z izdajo te odločbe niso nastali posebni stroški (4. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik kot uporabnik obravnavanega zemljišča v mesecu maju 2015 brez soglasja Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS) zožil gozdno cesto ... kot je opisano v izreku 1 izpodbijane odločbe. ZGS je dne 30. 7. 2015 zaznal zožitev gozdne ceste in podatke o stanju gozdne prometnice dne 7. 9. 2015 posredoval gozdarski inšpekciji. Po tako zoženi gozdni cesti je onemogočen prevoz lesa z gospodarskimi kamioni, kar je pri terenskem ogledu dne 4. 8. 2015 na kraju samem ugotovila tudi gozdarska inšpekcija. Po izjavah ostalih lastnikov gozdov, katerih gozd gravitira na obravnavano gozdno cesto med leti 1976 in 2017 niso imeli nobenih težav z odvozom lesa, živine in tudi z dovozom materiala ne. Mimo domačije B. sedaj v lasti tožnika do odcepa ..., ki je 300 m nad domačijo B., so leta 1968 do 1970 gradili cesto ter prostor za skladiščenje hlodovine in edino obračališče za tovorni promet in ga poimenovali "A.". Leta 1975 je bilo pridobljeno soglasje gospe A.A., takratne lastnice kmetije B., na podlagi katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za gradnjo ceste do kmetije C. Leta 1976 se je izgradnja pričela, cesta je bila s soglasjem A.A. vpisana v register kot kamionska gozdna cesta javnega pomena ..., ki sedaj služi tudi kot šolska pot.

3. Tožnik je posegel v cestno telo gozdne ceste ... brez vednosti in seveda brez soglasja ZGS. V smislu četrtega odstavka 37. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) so se glede na zožitev ceste bistveno poslabšale vozne razmere in to tako, da je onemogočen prevoz gozdnih lesnih sortimanov. Strokovno mnenje ZGS je, da je nujno vzpostaviti prvotno stanje na zoženem delu ceste. Nujno je odstraniti zatravljen del cestnega telesa na površini 31 m2, v dolžini 24 m v srednjem najširšem delu najmanj 2 m, debelini travne ruše 10 cm ter navedeni dolžini odstraniti žico in kole električnega pastirja. Površina zatravitve je opredeljena z GAUSS-KRUGER koordinatami. Z odstranitvijo zatravitve se bo vzpostavilo prvotno stanje krivine gozdne ceste.

4. Drugostopenjski organ je deloma ugodil pritožbi tožnika in besedilo drugega odstavka 1. točke izreka izpodbijane odločbe (ki se nanaša na tehnične elemente serpentine na gozdni cesti) odpravil. V ostalem je pritožbo zavrnil. Drugostopenjski organ je utemeljil odločitev na določilu četrtega odstavka 37. člena ZG, tretjega odstavka 77. člena ZG ter 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN). Drugostopenjski organ je zapisal, da je tožnik s posegom želel preprečiti domnevno neutemeljeno motenje posesti, vendar je to storil na neprimeren oz. nezakonit način. Namesto, da bi se glede tega obrnil na sodišče pristojno za reševanje morebitnih sporov, ki izvirajo iz civilnopravnih razmerij, je namreč nezakonito posegel v cestno telo gozdne prometnice in s tem prekršil določbe četrtega odstavka 37. člena ZG. Po mnenju drugostopenjskega organa je tožnik nepravilnost povzročil tako, da je na delu gozdne ceste cestno telo zatravil in nanj postavil kole električnega pastirja in bo stanje pred posegom nedvomno doseženo z dosledno in natančno izpolnitvijo ukrepa oz. obveznosti iz izpodbijane odločbe.

5. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu iz razlogov napačne ugotovitve dejanskega stanja in uporabe materialnega prava. Tožnik v tožbi navaja, da mu je z izpodbijano odločbo bilo naloženo nekaj, česar nikoli ni bilo. Po končani zimski sezoni v letu 2015 je kot dober gospodar, ki upravlja z zaščiteno kmetijo, očistil travnike, med drugim tudi tega na parc. št. 942 k.o. ... Tako je iz travnika odstranil kamenje, ki je bilo na njem zaradi pluženja in posipanja gozdne ceste v času snega. Kamenje se je nahajalo tudi 5 do 6 m v travniku. Po tem je travnik ogradil, kot ga je ogradil tudi vsa leta pred tem, saj na tem delu pase živino in ga kosi. Kot kmetovalec prejema državno subvencijo, za kar pa mora imeti travnike urejene brez nasutega peska ali razorane travne ruše, sicer mora subvencijo vrniti. Sporna cesta (včasih je bila to gozdna vlaka) oz. njen del, v celoti poteka po zemljišču tožnika in kolikor mu je znano, sploh ni bila uradno vrisana, saj nima potrebnih soglasij, o čemer naj sodišču predloži dokaze tožena stranka. Tožnik navaja, da cesta nikoli ni bila širša kot je sedaj, oz. ob izdaji izpodbijane odločbe, ampak je bila vedno ožja, pa tudi sicer je cesta dejansko široka 4,75 m, čeprav iz geodetskega posnetka izhaja, da je njena širina 2,2 m. Že v preteklosti je bila vožnja po tej cesti v ovinku otežena in je moral tovornjak ob vožnji do dvakrat zapeljati vzvratno, da je lahko speljal ovinek. Vožnje na tem delu se s tovornjaki opravljajo zelo redko, le nekajkrat na leto in to nikoli ni predstavljalo posebne ovire oz. potrebe za razširitev ceste. Z izpodbijano odločbo pa se bi doseglo ravno to, da ob vožnji tovornjaka le-temu ne bi bilo potrebno v ovinku voziti tudi vzvratno, da spelje ovinek. Kot je tožnik že navedel, takšne situacije nikoli ni bilo in se je nikakor ne more zahtevati od njega. Tožnik navaja, da v letu 2015 travnika, kot se mu očita ni ponovno zatravil, zato je ugotovitev tožene stranke napačna. V zvezi s tem zato sodišču kot dokaz predlaga vpogled prikaza parcele geodetske uprave s skico geodetske uprave in ortofoto posnetek sporne parcele. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi in zadevo vrne organu prave stopnje v ponovno odločanje. Tožnik priglaša tudi stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožba je utemeljena.

8. Izpodbijana odločba je bila izdana v inšpekcijskem nadzoru, v katerem je gozdarski inšpektor ugotovil kršitev določbe četrtega odstavka 37. člena ZG, ki določa, da je prepovedana uporaba gozdnih prometnic za namene, ki niso povezani z gospodarjenjem z gozdovi, s katero se zmanjša ali prepreči uporaba gozdnih prometnic oz. povečajo stroški njihovega vzdrževanja, če zakon ne določa drugače. Na podlagi tretjega odstavka 77. člena ZG ima inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem tega zakona in predpisov izdanih na njegovi podlagi, če ugotovi, da so ti predpisi kršeni, pravico in dolžnost odrediti ukrepe, da se ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi. Slednje določa tudi ZIN v prvem odstavku 32. člena.

9. Tožnik je lastnik sporne parcele št. 942/0 k.o. ..., ki predstavlja v naravi travnik, ki ga je spomladi leta 2015 ogradil, s slednjim naj bi po mnenju tožene stranke opravil poseg v prostor tako, naj bi zožil gozdno cesto ... na zunanjem delu serpentine na parc. št. 942 k.o. ... za 2 m tako, da je cestno telo zatravil in postavil kole električnega pastirja, s čimer naj bi bila onemogočena normalna raba obravnave gozdne prometnice za potrebe gospodarjenja z gozdovi.

10. Iz upravnega spisa izhaja ugotovitev inšpektorja (zapisnik št. 0513-869/2014-10 z dne 7. 10. 2015), da gozdna cesta ... obstaja že več kot 30 let in je bila vpisana v zbirni kataster javne gospodarske infrastrukture - 24. člen Pravilnika o gozdnih prometnicah (v nadaljevanju Pravilnik), pod št. 113119. Gozdna cesta je bila po ujmi leta 2010 rekonstruirana v skladu s Pravilnikom in je omogočala normalen prevoz z gozdarskimi kamioni. Po podatkih ZGS OE Č. je tožnik v mesecu maju v spodnjem zunanjem delu serpentine na parc. 942 k.o. ... ob ... potoku po vozišču gozdne ceste posejal travo (na najbolj izpostavljenem delu najmanj 3,2 m od roba struge ... potoka) in nato v mesecu juniju 2015 postavil električnega pastirja (3 m od roba struge). Postavitev električnega pastirja še dodatno omejuje možnost vožnje, kar predstavlja oviro za kabino kamiona. Po tako zoženi gozdni cesti je onemogočen prevoz lesa z gospodarskimi kamioni, kar je po terenskem ogledu dne 4. 8. 2015 na kraju samem ugotovila tudi gozdarska inšpekcija. Tožena stranka meni, da je z obravnavanim dejanjem tožnika izkazan obstoj nezakonitega posega iz četrtega odstavka 37. člena ZG in sicer uporaba gozdne prometnice za namene, ki niso povezani z gospodarjenjem z gozdovi, s katero se zmanjša ali prepreči uporaba gozdne prometnice.

11. Po določbi prvega odstavka 38. člena ZG so gozdne ceste gozdne prometnice, ki so namenjene predvsem gospodarjenju z gozdom, so sestavni del gozda ali drugega zemljišča, čez katero potekajo, in so javnega značaja. Pojem "javni značaj" iz prvega odstavka 38. člena ZG pa ni "terminus technicus" v smislu, da bi šlo za nek poseben "sui generis" pravni institut in zato ne pomeni, da gozdna cesta ne more biti v zasebni lasti, ampak je gozdna cesta lahko v zasebni lasti (na primer: tretji stavek prvega odstavka 42. člena ZG, drugi odstavek 39. člena v zvezi z tretjim odstavkom 2. člena ZG), le da njen celovit značaj na podlagi ZG zajema ne samo zasebnopravne ampak tudi javnopravne značilnosti (prvi odstavek 67. člena Ustave, 1. člen in prvi odstavek 5. člena ZG, tako Upravno sodišče v sklepu opr. št. I U 1517/2009). Zavod vodi evidenco o gozdnih cestah in oceni površino neodmerjenih gozdnih cest, ki se odštejejo pri osnovi katastrskega dohodka oz. davka in drugih dajatev. Določba četrtega odstavka istega člena določa, da izvedbo vzdrževanja gozdnih cest zagotavlja lokalna skupnost. Po določbah prvega, drugega in tretjega odstavka 39. člena ZG gozdne ceste lahko praviloma uporabljajo tudi drugi uporabniki, morajo pa biti označene z opozorilnimi tablami, da so gozdne ceste in da jih drugi uporabniki uporabljajo na lastno odgovornost. Uporabniki pa morajo gozdne ceste uporabljati v skladu z režimom uporabe, ki ga določa zavod v sodelovanju z lastniki gozdov. Lastniki gozdov plačujejo pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest (prvi odstavek 49. člena ZG).

12. Tožena stranka zatrjuje, da je predmetna nepremičnina gozdna cesta v smislu ZG in Pravilnika, ki v 9. členu določa tehnične zahteve za gozdne ceste in v 24. členu določa, da ZGS vodi evidenco o gozdnih cestah. ZGS mora cesto prilagoditi v soglasju z lastnikom zemljišča. Iz upravnega spisa izhaja, da tožnik potrjuje soglasje njegove mame gospe B.B. iz leta 1976, za izgradnjo ceste proti kmetiji C., vendar je to le del ceste od t.i. serpentine oz. spornega ovinka. Tožnik trdi, da del pred serpentino nikoli ni bil urejen in je potekala gozdna vlaka št. 1197, katera je potekala od hiše tožnika naprej proti ... potoku. Tožnik ni podal soglasja za širitev in zatrjuje, da obravnavana cesta ni vrisana v register gozdnih cest. Dejansko stanje obravnavane nepremičnine se je od leta 1976, ko je bilo dano soglasje za gradnjo ceste spremenilo zaradi ujme v letu 2010, kar potrjuje tudi tožena stranka. Tožena stranka je le to rekonstruirala v skladu s Pravilnikom, vendar je le-ta v veljavi šele od 20. 1. 2009 in ne velja za nazaj. Zato tožeča stranka trdi, da podatki od ZGS o prejšnjem stanju niso pravilni in so brez datuma, torej so jih napisali kar tako. Tožnik je priložil sliko iz leta 2013.

13. Sodišče ugotavlja, da tožena stranka ni izkazala pravne podlage za klasifikacijo predmetnega zemljišča kot gozdne ceste, ki utemeljuje vpis le-te v evidenco gozdnih cest. Sprememba rabe zasebnega zemljišča v rabo gozdne ceste javnega značaja, brez ustrezne pravne podlage, pomeni protipraven poseg v ustavno varovano pravico tožnika do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS), ki jo ima pravico uživati tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Predmetna „gozdna cesta“ predstavlja zasebno zemljišče, na katerem ima tožeča stranka vsa lastninska upravičenja, v katera je mogoče poseči le na podlagi zakona ali po volji nosilca lastninske pravice.

14. Tako se izkaže za preuranjena trditev tožene stranke, da je tožeča stranka na neprimeren oz. nezakonit način posegla v obstoječo gozdno cesto. Očitana dejanja je tožnik izvedel na svojem zemljišču. Iz upravnega spisa ni razvidno, da je predmetna nepremičnina gozdna cesta v obsegu, kot zatrjuje tožena stranka. Prav tako ni izkazano, da je bila kot taka kategorizirana ter podano soglasje tožnika. Ugotovitev obstoja nezakonitega posega iz četrtega odstavka 37. člena ZG zato ni izkazana.

15. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani odločbi odpravilo na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zadeva je na podlagi določbe tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnjena organu prve stopnje v ponoven postopek, da se dejansko stanje popolno ugotovi.

16. Odločitev je sodišče, na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, sprejelo na seji. Že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in podatkov iz upravnega spisa je bilo namreč očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

17. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu prvega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 15,00 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

18. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami, v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o gozdovih (1993) - ZG - člen 37, 37/4, 38, 38/1
Datum zadnje spremembe:
05.12.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIzNjY4