<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Civilni oddelek

Sklep II Cp 1/94
ECLI:SI:VSRS:1994:II.CP.1.94

Evidenčna številka:VS01344
Datum odločbe:10.11.1994
Opravilna številka II.stopnje:VSM R 72/94
Področje:MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
Institut:priznanje tuje sodne odločbe - kršitev načela obojestranskega zaslišanja - izključna pristojnost slovenskega sodišča

Jedro

1. Nasprotni stranki je bila šele v pritožbenem postopku dana možnost ugovora, da pogoji za priznanje tuje sodne odločbe niso izpolnjeni iz razlogov, ki so določeni v 88. členu zakona o ureditvi kolizije. Ker se je ta ugovor pojavil šele v pritožbenem postopku, ga sodišče prve stopnje ni moglo obravnavati, zaradi česar so ostala dejstva, ki se nanašajo na v pritožbi zatrjevano nevročitev kakršnegakoli pisanja tujega sodišča nasprotni stranki, nepopolno ugotovljena.

2. Morebitna izključna pristojnost slovenskega sodišča (za tako pristojnost pa vsaj po dosedanjih podatkih spisa v obravnavanem primeru ne gre) ne more biti ovira za obravnavanje zadeve pred avstrijskim sodiščem, lahko pa je taka pristojnost (če bi res obstajala) ovira za priznanje tuje sodne odločbe v Republiki Sloveniji (1. odstavek 89. člena ZUKZ).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu za priznanje tuje sodne odločbe in odločilo, da se prizna veljavnost plačilnega naloga, ki ga je izdalo Okrajno sodišče, Avstrija dne 17.9.1993, pod opr. št. 4 C 3518/93 m - 2. Sodišče je obenem ugotovilo, da ni nobenih ovir za izvršljivost odločbe na območju Republike Slovenije, nasprotni stranki pa naložilo v povrnitev stroške postopka v znesku 31.410 Sit. Proti sklepu sodišča prve stopnje je vložila nasprotna stranka pravočasno pritožbo in v njej uveljavljala pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava. Nasprotni stranki ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Nikoli ji ni bilo vročeno nobeno pisanje avstrijskega sodišča iz katerega bi izhajalo, da je bil pri tem sodišču proti njej uveden kakršenkoli postopek. Nasprotna stranka nemškega jezika sploh ne razume, o tem, da je postala tuja odločba pravnomočna, pa bi moralo biti sodišču predloženo potrdilo. Tuje sodišče tudi ni bilo krajevno in stvarno pristojno za izdajo odločbe, ki naj bi se priznala. Pritožbi naj se ugodi, sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po 88. členu zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 43/82 in 72)82 - v nadaljevanju zakon o ureditvi kolizije - v zvezi s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 1/91-I) zavrne naše sodišče priznanje tuje sodne odločbe, če v zvezi z ugovorom osebe, zoper katero je bila izdana, ugotovi, da ta zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati v postopku. Zlasti se šteje, da oseba ni mogla sodelovati v postopku, če ji vabilo, tožba ali sklep, na podlagi katerega se je začel postopek, niso bili osebno vročeni oziroma osebna vročitev ni bila niti poskušana. Sodišče prve stopnje je, tako kot določa zakon o ureditvi kolizije, omejilo svoj preizkus na to, ali so podani pogoji iz 86. do 100. člena zakona o ureditvi kolizije, ter pri tem ocenilo, da ni potrebno zahtevati nobenega pojasnila niti od sodišča, ki je izdalo odločbo, niti od strank, kar bi sicer po določbi 2. odstavka 101. člena zakona o ureditvi kolizije lahko storilo. Nasprotni stranki je bila zato šele v pritožbenem postopku dana možnost ugovora, da pogoji za priznanje tuje sodne odločbe niso izpolnjeni iz razlogov, ki so določeni v 88. členu zakona o ureditvi kolizije. Ker se je ta ugovor pojavil šele v pritožbenem postopku, ga sodišče prve stopnje ni moglo obravnavati, zaradi česar so ostala dejstva, ki se nanašajo na v pritožbi zatrjevano nevročitev kakršnegakoli pisanja tujega sodišča nasprotni stranki, nepopolno ugotovljena. Ker obstaja glede na pritožbene trditve dvom o tem, ali so v obravnavanem primeru izpolnjene predpostavke iz 88. člena zakona o ureditvi kolizije, je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku bo potrebno preveriti pritožbene trditve nasprotne stranke o zatrjevani nemožnosti sodelovanja v postopku in nato v zadevi ponovno odločiti.

Glede na pritožbeno trditev, da avstrijsko sodišče v zadevi sploh ne bi smelo odločati, pa je potrebno pritožniku še pojasniti, da vsaka država sama določa meje pristojnosti svojih organov ter predpisuje pravila postopka, po katerih ti organi obravnavajo zadeve, za katere so pristojni. Morebitna izključna pristojnost slovenskega sodišča (za tako pristojnost pa vsaj po dosedanjih podatkih spisa v obravnavanem primeru ne gre) zato ne more biti ovira za obravnavanje zadeve pred avstrijskim sodiščem, lahko pa je taka pristojnost (če bi res obstajala) ovira za priznanje tuje sodne odločbe v Republiki Sloveniji (1. odstavek 89. člena zakona o ureditvi razmerij).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 166. člena ZPP, v zvezi z 37. členom ZNP.


Zveza:

ZUKZ člen 88, 89, 89/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0yNTAx