<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

Sklep Cp 7/2008

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2008:CP.7.2008
Evidenčna številka:VS0010934
Datum odločbe:09.07.2008
Področje:MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:priznanje tuje sodne odločbe - javni red - pravica do pravnega sredstva

Jedro

Učinek sporne odredbe sodnega okrožja VIII Bern-Laupen, švicarskega Kantona Bern ni v nasprotju s slovenskim pravnim redom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru nasprotne udeleženke B. F. in razveljavilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani R 16/2005 z dne 19.1.2007 v delu, ki se nanaša na proti njej vložen predlog za priznanje odredbe sodnega okrožja VIII Bern-Laupen, švicarskega Kantona Bern, Z 04 4273 RAC, z dne 10.11.2004, in odločilo, da se predlog za priznanje tuje sodne odločbe v tem delu zavrže. Ugovor nasprotnega udeleženca E. F. pa je zavrnilo in izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na predlog za priznanje omenjene odredbe, vložen proti njemu, potrdilo.

Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec E. F. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je odredba švicarskega sodišča v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije, saj ne vsebuje sestavin, ki jih mora imeti sodba na podlagi pripoznave v skladu s 316. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.; v nadaljevanju ZPP). Odredba oziroma t.i. sklep o rešitvi nima razlogov in se ne da preizkusiti, švicarsko sodišče namreč niti z eno besedo ni povedalo, katere materialne predpise je pri izdaji sodbe uporabilo, katera dejstva je štelo za odločilna in kdaj ter na kakšen način je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek. Takšna sodba po slovenskem pravu pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 7. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in je v nasprotju s 25. členom Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91 in nasl.; v nadaljevanju URS). Trdi, da mu švicarsko sodišče zaradi postopkovnih nepravilnosti ni omogočilo sodelovanja v postopku, vabilo ga je le kot pričo in ne kot stranko, položaj tožene stranke v postopku je imela le B. F. Priznanje pravne veljavnosti odredbe je nedopustno tudi zato, ker predlagatelj predlogu ni predložil ne pooblaščenčevega dopisa z dne 8.11.2004 ne potrdila o pravnomočnosti odredbe. Prav tako pa iz pooblastila, ki ga je pritožnik dal odvetniku v Švici, izhaja, da to ni obsegalo izjave o pripoznavi dolga pred sodiščem.

Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da učinek sporne odredbe ni v nasprotju s slovenskim pravnim redom. Med tistim, kar o končni odločbi, ki jo sodišče izda na podlagi izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka, določa Zakon o pravdnem postopku Kantona Bern (v nadaljevanju ZPO BE), in zadevnimi določili ZPP resda obstajajo razlike, vendar njihova narava ni takšna, da bi priznanje pravne veljavnosti odredbe lahko kakorkoli ogrozilo pravno in moralno integriteto slovenske pravne ureditve(1). Glavni očitek, ki ga pritožnik v tej smeri namenja sporni odredbi, temelji na izostanku obrazložitve glede pravne in dejanske podlage odločitve sodišča, zaradi česar naj pritožniku ne bi bila zagotovljena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Glede na to, da takšne obrazložitve ne pozna niti domača procesnopravna ureditev, je jasno, da naziranju pritožnika ni mogoče slediti. Izjava toženca, da pripoznava tožbeni zahtevek, tudi v slovenskem pravdnem postopku namreč v celoti nadomešča meritorno odločitev sodišča v sporu, zato vsebinske obrazložitve v takem primeru sodišče niti ne more podati. Končna odločba, izdana na podlagi pripoznave, po ZPP obsega le razloge, ki kažejo na dopustnost tovrstnega procesnega disponiranja toženca (peti odstavek 324. člena ZPP), prav tako pa prav zaradi odsotnosti pravne in dejanske presoje zadeve sodbe na podlagi pripoznave tudi ni mogoče izpodbijati iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 338. člena ZPP). Pritožbeni razlogi so po ZPP omejeni le na postopkovne kršitve in na napake volje, s katerimi bi utegnila biti obremenjena toženčeva izjava o pripoznavi. Z vidika zagotavljanja pravice do pravnega sredstva (25. člen URS) švicarska ureditev za omenjenim v ničemer ne zaostaja. Še več, spekter razlogov, na podlagi katerih je po ZPO BE mogoče vložiti pravno sredstvo – tožbo za razveljavitev izjave o pripoznavi – zoper odredbo oziroma sklep o rešitvi, razloge iz tretjega odstavka 338. člena ZPP celo presega. Poleg uveljavljanja napak volje lahko toženec namreč zahteva tudi ugotovitev ničnosti izjave o pripoznavi iz kateregakoli ničnostnega razloga. Zgolj dejstvo, da po ZPO BE vložitev omenjenega pravnega sredstva ne zadrži izvršitve sporne odredbe, pa, kot je npr. v zadevah U-I-297/95 in U-I-339/98 izpostavilo Ustavno sodišče RS, ne predstavlja nasprotja z ustavno pravico do pravnega sredstva, če zaradi takojšnje izvršbe vzpostavitev prejšnjega stanja ne bi bila nesorazmerno otežena. V predmetni zadevi indicev, ki bi kazali na eventualno neučinkovitost pravnega sredstva zoper sporno odredbo, ni. S tem pa odpade tudi zadnji dvom o skladnosti njenega učinkovanja s slovenskim pravnim redom.

S pritožbenimi navedbami, da v postopku ni imel položaja stranke oziroma da mu tožba v zadevi sploh ni bila vročena, pritožnik pravzaprav izpodbija veljavnost pripoznave, zaradi katere je do izdaje sporne odredbe sploh prišlo. Če namreč trdi, da pravda zoper njega sploh ni tekla, da ni bil njen udeleženec, smiselno trdi tudi, da z zahtevkom v tej pravdi ni dispozitivno razpolagal. Vendar pa sredstvo oziroma postopek, v katerem bi pritožnik lahko uveljavljal nasprotovanje veljavnosti lastne izjave o pripoznavi, ni postopek za priznanje tuje sodne odločbe pred slovenskim sodiščem. To bi lahko storil le z vložitvijo tožbe za razveljavitev izjave o pripoznavi v skladu z določbami ZPO BE. Isto velja za navedbe v zvezi z obsegom in veljavnostjo danega pooblastila.

Zgrešena sta tudi pritožnikova očitka o neobstoju potrdila o pravnomočnosti sporne odredbe in o predlagateljevi opustitvi dolžnosti predložitve listin. Prvega ovrže že površen pregled listin v spisu, za drugega pa ni podlage v določbah Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS, št. 56/99; v nadaljevanju ZMZPP).

Po obrazloženem je odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno pravilna. Ker v postopku tudi ni prišlo do procesnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca na podlagi 353. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 30/86 in nasl.) in 111. členom ZMZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

------

Op. št. (1): Primerjaj sklep Cpg 4/2004.


Zveza:

ZMZPP člen 96, 96/2, 99.ZPP člen 324, 324/5, 338, 338/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy00Mjc=