VSL Sodba I Cpg 215/2021

Jedro

V danem primeru, ko toženka delavki ni dala ustreznega navodila, naj pri delu z vrtalnim strojem ne uporablja rokavic, delavka pa je delo napačno opravila tako, da se je z roko po nepotrebnem približala nevarnemu območju vrtalnega stroja, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je odgovornost za škodo deljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana vmesna sodba potrdi.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo razsodilo, da je zahtevek tožnice po podlagi utemeljen v višini 30%.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in višjemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne v celoti oz. podredno, da sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo se tožnica zavzema za zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je na temelju prvega odstavka 87. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ zahtevala povračilo škode od toženke kot delodajalca (regresni zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje). Iz izpodbijane sodbe izhajajo naslednja dejstva in zaključki:

- delavka toženke in zavarovanka tožeče stranke A. A. se je dne 18. 6. 2012 v delovnih prostorih toženke poškodovala, ko je v prototipni delavnici na stebrnem vrtalnem stroju z rezkanjem (povrtavanjem) izvajala popravilo pokrova iz aluminija (obdelovanec);

- čeprav gre za izkušeno delavko, zaposleno že od leta 1988, je konkretno delo opravljala prvič;

- delavka se je poškodovala tako, da ji je nekaj minut po začetku dela z roko, na kateri je nosila tesno prilagajajočo se rokavico, zadela ob rotirajoči rezkar, ki ji je zagrabil zaščitno rokavico in povzročil poškodbe;

- delo, pri katerem se je delavka poškodovala, velja za enostavno;

- delavka je bila ustrezno usposobljena za to dodatno delo in sicer na isti dan, pri čemer ji je način opravljanja dela pokazal mojster B. B.;

- toženka ni kršila obveznosti nadzora pri delu niti pravil o predpisanih ukrepih varstva pri delu;

- iz navodil za varno delo z vrtalnim strojem, s katerimi je bila delavka seznanjena, izhaja, da lahko vrteči rezkar zagrabi prste in obleko, ni pa opozorila, da se pri delu z vrtalnim strojem ne sme uporabljati rokavic;

- z vidika varnosti in zdravja pri delu ni bilo pravilno, da je delavka nosila rokavice in da ji toženka tega ni prepovedala, nošnja rokavic pa je bila pri toženki splošna praksa;

- delavka se je samovoljno lotila dela na neprimeren način, ko je z roko posegla v nevarno območje vrtalnega stroja in ogrozila svojo varnost.

6. Glede na zaključek, da delavka ni bila ustrezno podučena o tem, da naj pri delu z vrtalnim strojem ne nosi zaščitnih rokavic in da se je sama dela lotila na neprimeren način, ko je z roko segla v nevarno območje vrtalnega stroja, je sodišče prve stopnje toženki kot delodajalcu pripisalo 30% odgovornost za škodo, delavki pa 70% soprispevek.

7. Pritožba se v bistvu zavzema za to, da se celotna odgovornost za škodo pripiše delavki. Navaja, da delovni proces ni zahteval držanja rok v nevarnem območju stroja in ob pravilni uporabi stroja ne bi smelo priti do mehaničnega stika z gibljivimi deli delovne opreme. Tesno prilegajoče se rokavice niso vzrok za škodo ampak to, da je delavka z roko samovoljno in proti navodilom segla v nevarno področje stroja, pri čemer bi ji prst zagrabilo ne glede na to ali je nosila rokavice ali ne. Sodišče je tudi verjelo izpovedbi priče B. B., da je delavki naročil, da obdelovanca ni potrebno držati in ga v njegovi prisotnosti delavka tudi ni držala. Sodišče je tudi citiralo izjavo priče C. C., ki je izpovedal, da če rokavico prime zob rezkarja, jo lahko navije, samo ne smeš s prstom tako daleč. Zato bi naj obstajala nasprotja v obrazložitvi sodbe, saj je sodišče ugotovilo, da je bila delavka ustrezno podučena o izvajanju dela, nato pa tudi zaključilo, da je do poškodbe prišlo zaradi tega, ker toženka delavki ni prepovedala uporabe rokavic.

8. Zaključek sodišča o protipravnem ravnanju toženke, da ta ni delavki prepovedala nošnje rokavic pri delu z vrtalnim strojem in da te niso bile primerno zaščitno sredstvo, temelji na izvedenskem mnenju izvedenca dr. D. D. Njegovih ugotovitev, da nošnja rokavic pri delu z vrtalnim strojem ni bila pravilna, pritožba ne izpodbija. Poleg tega se je sodišče prve stopnje oprlo na izpovedbo priče B. B., ki je na vprašanje sodišča ali je delavki rekel, da mora nositi kakšne rokavice brez oklevanja izpovedal, da so rokavice obvezne na vsakem stroju. Nadalje je tudi delavka sama izpovedala, da je nosila rokavice, ker je bila takšna splošna praksa pri toženki. Tudi teh dejstev pritožba ne izpodbija. Na tej podlagi je zato pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka vsaj delno odgovorna za nastalo škodo. V skladu s svojo dolžnostjo zagotavljanja varnosti pri delu, bi morala delavko opozoriti in ji dati ustrezno navodilo, naj ne nosi rokavic pri delu z vrtalnim strojem.

9. Res je, da je tudi delavka odgovorna za poškodbo, ko se je z roko po nepotrebnem in v nasprotju z navodili približala nevarnemu območju stroja. Sodišče prve stopnje je to upoštevalo tako, da je delavki pripisalo 70% soprispevek k škodi. Višje sodišče pa se ne more strinjati s pritožbo, da je bila le delavka izključno odgovorna za škodo, saj ni sporno, da je do nezgode prišlo, ker je stroj zgrabil rokavico delavke in ji pričel zvijati roko. Zato tudi ne more obveljati pritožbeno stališče, da bi do iste poškodbe prišlo oz. bi delavki zagrabilo roko tudi če ne bi nosila rokavic. Ravno rokavice so povzročile, da je sploh prišlo do zvijanja roke po tem, ko je jih je stroj „zgrabil“. Na podlagi teh dejstev je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

10. S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbeni razlogi so neutemeljeni, višje sodišče pa tudi ni zaznalo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

11. Ker bo šele s končno sodbo znan uspeh strank v postopku, je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

Datum zadnje spremembe:

03.08.2021

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 337/2010
• VSL sodba II Cp 3027/2012