<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sodba I Cpg 726/2017
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CPG.726.2017

Evidenčna številka:VSL00012519
Datum odločbe:06.06.2018
Senat, sodnik posameznik:Nada Mitrović (preds.), Renata Horvat (poroč.), Andreja Strmčnik Izak
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
Institut:obstoj dogovora - trditveno breme - nekonkretizirane trditve - pomanjkljiva trditvena podlaga - zanikanje dejstev

Jedro

Ker je tožena stranka zatrjevala obstoj dogovora o sukcesivnem plačevanju dolga, ni mogoče šteti, da je zato, ker ni odgovorila na vlogo tožeče stranke, v kateri je ta obstoj takšnega dogovora zanikala, priznala, da ima tožeča stranka do nje zapadlo denarno terjatev oziroma da zatrjevani dogovor res ne obstaja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se odločba sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. in 4. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 285,60 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 20458/2016 z dne 3. 3. 2016 razveljavilo v prvem in tretjem odstavku izreka (1. točka izreka). Ustavilo je postopek v delu tožbenega zahtevka, na podlagi katerega je bila tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 1.366,25 EUR (2. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki v roku 15 dni plačati glavnico 7.407,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in dnevov zapadlosti dalje do plačila, kot je to razvidno iz 3. točke izreka odločbe. Toženi stranki je naložilo tudi, da mora tožeči stranki povrniti 861,87 EUR pravdnih stroškov z obrestmi (4. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper odločbo sodišča prve stopnje pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz vsebine pritožbe je razvidno, da se pritožuje le zoper 3. in 4. točko izreka izpodbijane odločbe, ki predstavljata sodbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali, da je tožeča stranka dobavljala toženi stranki blago, za kar ji je izstavila račune, katerih plačilo zahteva v tej pravdi. Tožena stranka je plačilu pavšalno ugovarjala, hkrati pa je navedla, da sta se stranki dogovorili, da bo tožena stranka dolg plačevala sukcesivno. Tako je še pred vložitvijo tožbe plačala 311,00 EUR in 850,00 EUR. Tožeča stranka je za plačana zneska tožbo umaknila, sodišče pa je postopek v tem delu ustavilo.

5. Sodišče prve stopnje je v preostalem delu tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, z utemeljitvijo, da je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe natančno obrazložila vsebino vsakega vtoževanega računa (in te tudi predložila), z vsebino in količino ter ceno dobavljenega blaga toženi stranki, ta pa na dopolnitev tožbe ni odgovorila, niti se ni udeležila naroka za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno, ob upoštevanju, da je tožena stranka le pavšalno trdila, da tožeča stranka nima nobene zapadle terjatve do nje, ter da mora izkazati tako temelj kot višino svoje terjatve, pravilno zaključilo, da sta obstoj in višina vtoževane terjatve izkazana. Res pa je tožena stranka trdila tudi, da je med strankama obstajal medsebojni dogovor, po katerem naj bi tožena stranka svoje obveznosti do tožeče stranke plačevala sukcesivno. Tožeča stranka je obstoj takšnega dogovora zanikala, tožena stranka pa na vlogo (dopolnitev tožbe), v kateri je tožeča stranka to storila, ni odgovorila, niti se ni udeležila naroka za glavno obravnavo. Vendar na podlagi navedenega v danem primeru ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka priznala, da ima tožeča stranka do nje zapadlo denarno terjatev, ki jo vtožuje v tej pravdi, kot to utemeljeno opozarja pritožnik. Po določbi 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se namreč dejstva, ki jih stranka ne zanika ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Ker je tožena stranka zatrjevala obstoj dogovora o sukcesivnem plačevanju dolga, ni mogoče šteti, da je zato, ker ni odgovorila na vlogo tožeče stranke, v kateri je ta obstoj takšnega dogovora zanikala, priznala, da ima tožeča stranka do nje zapadlo denarno terjatev oziroma da zatrjevani dogovor res ne obstaja.

6. Vendar pa je odločitev sodišča prve stopnje kljub temu pravilna. Tožena stranka je namreč zatrjevala obstoj dogovora o sukcesivnem plačevanju, pri čemer vsebine dogovora ni pojasnila. S tako pavšalnimi, nekonkretiziranimi trditvami pa se plačilu vtoževane terjatve ne more uspešno upreti. Zato sodišču prve stopnje tudi ni bilo potrebno izvajati dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke, saj je dokazovanje namenjeno potrjevanju zatrjevanih dejstev in ne zapolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage. Očitana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana, posledično pa tudi ni podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Sodišče prve stopnje je tako pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno odločilo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo.

8. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

9. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške. Tožeči stranki pa je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Stroški tožeče stranke znašajo 285,60 EUR in predstavljajo nagrado odvetniku tožeče stranke za sestavo odgovora na pritožbo v višini 500 odvetniških točk (229,50 EUR), materialne stroške v višini 4,59 EUR in 22 % DDV v višini 51,49 EUR. Stroški so odmerjeni po specificiranem stroškovniku, v skladu z določili Odvetniške tarife.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 353
Datum zadnje spremembe:
19.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5OTcy