<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep I Cp 2681/2017
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.2681.2017

Evidenčna številka:VSL00011571
Datum odločbe:16.05.2018
Senat, sodnik posameznik:mag. Gordana Ristin (preds.), Barbara Žužek Javornik (poroč.), Barbka Močivnik Škedelj
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
Institut:sklep o dedovanju - dedni dogovor - izpodbijanje dednega dogovora - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju - tožba za izpodbijanje dednega dogovora - pritožbeni razlogi

Jedro

Sklep, v katerem je sodišče povzelo dedni dogovor, je mogoče izpodbijati le iz razlogov, ker dednega dogovora niso sklenili vsi dediči, ali le-ta v sklepu ni pravilno povzet.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine ter ugotovilo, da je dedič celotne zapuščine F. J. ml., ki deduje na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih (v nadaljevanju ZAgrS) in da sta nujni dedinji B. J. ter M. H. Nadalje je sodišče povzelo dedni dogovor, da prejme F. J. ml. celotno zapuščino v ugotovljenem obsegu, pri čemer se zaveže, da bo nujnima dedinjama izplačal vsaki po 1.000,00 EUR v 10 mesečnih obrokih, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje M. H. Navaja, da se ne strinja z zneskom, ki ji ga mora izplačati F. J. ml., saj je vrednost primerljivih zemljišč po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije več kot 20 EUR/m2, površina vseh nepremičnin v zapuščini pa znaša 6.390 m2. Predlaga, da ji dedič izplača 5.333,00 EUR.

3. Druga dva dediča na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Način delitve zapuščine in višino izplačila pritožnici so dediči dogovorili z dednim dogovorom, ki so ga ob upoštevanju 49. člena ZAgrS sklenili na zapuščinski obravnavi. Sklenjen dedni dogovor je nato sodišče prve stopnje v skladu z določbo tretjega odstavka 214. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) vneslo v izpodbijani sklep o dedovanju.

6. Dedni dogovor ima pravno naravo sodne poravnave, zato ga je mogoče izpodbijati le s posebno tožbo na razveljavitev sodne poravnave (392. člen ZPP), iz razlogov naštetih v drugem odstavku 392. člena ZPP, ki jih pritožnica v pritožbi ne uveljavlja.1 V dednem dogovoru urejeno pravno razmerje je sicer res povzeto v izpodbijanem sklepu o dedovanju, vendar ni rezultat sodne odločitve, ampak ima naravo pogodbe obligacijskega prava. Sklep, v katerem je sodišče povzelo dedni dogovor je zato mogoče izpodbijati le iz razlogov, ker dednega dogovora niso sklenili vsi dediči, ali le-ta v sklepu ni pravilno povzet,2 pritožbeno sodišče pa v vsebino izpodbijanega sklepa in dednega dogovora ne more posegati in je spreminjati.

7. Glede na navedeno pritožba nima trditev, na podlagi katerih bi bilo mogoče napadeni sklep uspešno izpodbijati. Pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP povezavi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD).

-------------------------------
1 Primerjaj sodbo VSRS II Ips 378/2011 z dne 20. 11. 2014 , sklep VSL I Cp 1788/99 z dne 25. 10. 2000 in sklep VSL II Cp 579/2017 z dne 31. 5. 2017.
2 Primerjaj sklep VSC Cp 16/2006 z dne 16. 2. 2006, sklep VSL I Cp 3336/2016 z dne 20. 4. 2017, in sklep VSC Cp 269/2017 z dne 1. 6. 2017.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 214, 214/3
Zakon o agrarnih skupnostih (2015) - ZAgrS - člen 49
Datum zadnje spremembe:
13.06.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5MDg0