<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Izvršilni oddelek

VSM Sklep I Ip 428/2017
ECLI:SI:VSMB:2017:I.IP.428.2017

Evidenčna številka:VSM00011525
Datum odločbe:10.07.2017
Senat, sodnik posameznik:Darja Šenica (preds.), Metka Jug (poroč.), Mirjana Pintarič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - kršitev pravice do izjave - pravica do preživnine - preživnina za polnoletnega otroka - redno šolanje

Jedro

Dolžnik utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje prenagljeno zaključilo, da se je upnica v obravnavanem obdobju redno šolala in s tem ohranila pravico do preživnine tudi po njeni polnoletnosti. Trditveno in dokazno breme glede obstoja preživninskega upravičenja po polnoletnosti je na upnici, ki mora redno šolanje zatrjevati in dokazati, kar zajema tudi pojasnila in utemeljitev morebitne prekinitve ali spremembe šolanja. Sodna praksa, sicer dopušča spremembo študija, a hkrati opozarja na preizkus, ali morda ne gre za zlorabo pravice do preživljanja s tem, da se upnica šola le iz razloga, da dobi preživnino.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in se mu zadeva vrne v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep o izvršbi glede preživnine za obdobje od 1. 9. 2016 do 31. 7. 2017 v skupnem znesku 2.052,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo, v ostalem pa ugovor zavrnilo.

2. Upnica v pravočasni pritožbi navaja, da ji je sodišče prve stopnje kršilo pravico do izjave s tem, ko se je oprlo na po uradni dolžnosti pridobljene podatke o izpolnjevanju šolskih obveznosti na Srednji trgovski šoli Ljubljana, ne da bi ji dalo možnost, da bi se o njih izjavila pred izdajo izpodbijanega sklepa. Podatki so tudi napačni, kar izhaja iz pritožbi priloženega dopisa šole. V obeh šolskih letih 2015/2016 in 2016/2017 je imela status dijakinje in je izpolnila vse šolske obveznosti. Izobraževanje odraslih vpisa v letnike na način, kot ga pozna redno šolanje, sploh nima, zato bo upnica vseskozi vpisana formalno v prvi letnik, čeprav bo lahko opravljala izpite za drugi in tretji letnik. Opozarja na delni umik predloga za izvršbo, ki ga sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa, podrejeno njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da se upnica ni redno šolala, zato ni upravičena do preživnine. Po dne 15. 9. 2015 zaključenem absolventskem stažu je izgubila status študentke na Visoki šoli za oblikovanje in design, diplomirala pa je šele v septembru 2016. Meni, da se je upnica vpisala v srednjo trgovsko šolo po izgubi statusa študentke le zato, da bi še naprej prejemala preživnino. Razlog, ki ga je navedla upnica, da se je vpisala na srednješolsko izobraževanje odraslih, ker ni dobila službe, ni utemeljen. Če bi redno izpolnjevala študijske obveznosti in diplomirala v roku, bi tudi lahko dobila redno zaposlitev. V srednješolskem izobraževanju je opravila v šolskem letu 2015/2016 le dva izpita. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo listine, iz katere izhaja pooblastilo upnice, da v času od 18. 8. 2015 do 18. 8. 2016 vse zadeve v zvezi s študijem, zdravstvenim zavarovanjem, štipendijo, študentskim servisom ureja njena mama, ker bo odsotna. Upnica v spornem obdobju niti ni bila v Republiki Sloveniji. Vpis v srednješolsko izobraževanje je bil navidezen. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

4. Upnica v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje in obširno podaja pravna stališče o razlagi pravnega standarda rednega šolanja s sklicevanjem na sodno prakso ter ponavlja navedbe iz svoje pritožbe. Priglaša strošek odgovora na pritožbo.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. S tem, ko je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na dopis Srednje trgovske šole v Ljubljani z dne 15. 2. 2017, ne da bi upnici dalo možnost, da se o njej izjavi, je kršilo njeno pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Podana je postopkovna kršitev, ki že sama zase pomeni razlog za razveljavitev, zato je sodišče druge stopnje pritožbi upnice ugodilo, ne da bi se spuščalo v ostale njene pritožbene navedbe.

7. Dolžnik utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje prenagljeno zaključilo, da se je upnica v obravnavanem obdobju (šolski leti 2015/2016 in 2016/2017) redno šolala in s tem ohranila pravico do preživnine tudi po njeni polnoletnosti (drugi odstavek 123. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - v ZZZDR). Trditveno in dokazno breme glede obstoja preživninskega upravičenja po polnoletnosti je na upnici, ki mora redno šolanje zatrjevati in dokazati, kar zajema tudi pojasnila in utemeljitev morebitne prekinitve ali spremembe šolanja.1 Tudi sodna praksa, na katero se je sklicevala upnica, sicer dopušča spremembo študija, a hkrati opozarja na preizkus, ali morda ne gre za zlorabo pravice do preživljanja s tem, da se upnica šola le iz razloga, da dobi preživnino.2

8. Tak preizkus, kljub navedbam dolžnika v tej smeri, pa sodišče prve stopnje ni ustrezno opravilo. Stališče o rednem šolanju je oprlo le na dejstvo, da je upnica v šolskem letu 2015/2016 v okviru srednješolskega programa aranžerski tehnik opravila dva izpita in da izobraževanje vodi do pridobitve javno veljavne izobrazbe, ne da bi odgovorilo na dolžnikove navedbe o navideznem vpisu v srednješolsko izobraževanje po preteku študentskega statusa na nedokočanem preteklem študiju.

9. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbama ugodilo, sklep razveljavilo in sodišču prve stopnje vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Sodišče prve stopnje bo v novem postopku moralo ob upoštevanju pojasnjenih stališč dati možnost strankama, da se izjavita o po uradni dolžnosti pridobljenih podatkih in dokazih. V nadaljevanju postopka pa bo moralo ponovno presoditi vse dokaze, ki so v zvezi z zatrjevanji upnice o rednem šolanju in trditvami dolžnika, da njeno šolanje po 15. 9. 2015 ni bilo redno, ampak le navidezno z namenom ohranjanja pravice do preživljanja. Pri tem se bo moralo opredeliti predvsem do trditev, da je v preteklem visokošolskem študiju, kot navaja upnica sama na Fakulteti za dizajn opravila vse obveznosti (diplomirala) šele septembra 2016, kar je okoli leto dni po zaključku absolventskega staža in izgubi študentskega statusa. Sodišče druge stopnje ponovno opozarja, da je breme na upnici, da pojasni opravičene razloge, zakaj je prišlo do zastoja pri študiju in ne na dolžniku, za katerega zadošča, da zatrjuje zastoj. Zato se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti do trditve upnice, da se je vpisala v srednješolsko izobraževanje, ker ni dobila zaposlitve. Nov vpis v soroden program, ki je pri tem še nižje stopnje, nujno ne doprinese k širšim možnostim zaposlitve, ampak je z vidika smotrnosti mnogo bolj sprejemljiv zaključek, da bo zaposlitev prej olajšalo uspešno dokončanje prvotnega študija, ki je v zaključni fazi. Pri presoji morebitne zlorabe vpisa v srednješolski program aranžerskega tehnika, naj bo sodišče prve stopnje pozorno na okoliščino, da je upnica v času teka tega postopka dokončala prvotni študij (ki je tudi na višji stopnji), kar kaže, da pri vpisu v nov srednješolski (torej program nižje stopnje) nikakor ni šlo za razlog pretežavnosti ali napačne izbire predhodnega programa. V tej zvezi je pomembna tudi okoliščina prekrivanja obeh programov, kar lahko presodi sodišče prve stopnje iz predloženih dokazov o priznanju izpitov in obsegu obveznosti, ki jih je upnica še morala izpolniti v srednješolskem programu na novo. Golo dejstvo novega šolanja, od katerega vpisani nima nobene dodane vrednosti, ni v skladu z namenom pravice do preživljanja.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------
1 Primerjaj sklep II Ips 821/2007.
2 VSL sodba IV Cp 4003/2010.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 123, 123/2
Datum zadnje spremembe:
13.06.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5MDc3