<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Kazenski oddelek

VSM Sodba II Kp 3329/2015
ECLI:SI:VSMB:2018:II.KP.3329.2015

Evidenčna številka:VSM00011222
Datum odločbe:23.03.2018
Senat, sodnik posameznik:Breda Cerjak Firbas (preds.), Zdenka Klarič (poroč.), mag. Aleksander Karakaš
Področje:KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - priznanje krivde - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje - dejansko stanje - nedopusten pritožbeni razlog

Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri izreku napadene sodbe, s tem, ko je sprejelo priznanje krivde obdolženega, prepričano, da je bilo dejanje storjeno na način, kot je opisano in izhaja iz izreka napadene sodbe, saj je ugotovilo, da je priznanje podprto z drugimi dokazi, ki jih tudi navaja v razlogih napadene sodbe ter zaključuje, da je na podlagi sprejetega priznanja obdolženca in vseh dokazov, ki so takšno priznanje podprli obdolžencu očitano kaznivo dejanje, kot izhaja iz izreka napadene sodbe dokazano tako v objektivnem, kot subjektivnem pogledu.

Izrek

I. Pritožba zagovornika obdolženega M.T. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženi je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka in sicer sodno takso v višini 380,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega M.T. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem odstavku 176. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu izreklo kazen dve leti zapora. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je sodišče prve stopnje obdolžencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter mu po petem odstavku 176. člena KZ-1 pornografsko in drugačno seksualno gradivo ter računalniška trda diska znamke Western Digital, serijske št. WMASU665099 in SAMSUNG, serijske št. WX1AB0A1877, odvzelo.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega zaradi kršitve kazenskega zakona ter izrečene kazenske sankcije. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni in obdolženega oprosti obtožbe za kaznivo dejanje opisano v izreku napadene sodbe v točkah a, b in c.

3. Na pritožbo zagovornika obdolženega je podal odgovor okrajni državni tožilec, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zagovornika obdolženega zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zagovornik obdolženega uveljavlja pritožbeni razlog kršitev kazenskega zakona iz člena 372/1 ZKP, ko sodišču prve stopnje očita, da je obdolženca spoznalo za krivega za dejanja opisana v točkah a, b in c izreka napadene sodbe, ki pa po njegovem mnenju ne vsebujejo znakov kaznivega dejanja, kot jih zahteva člen 176/III KZ-1. Uveljavljana kršitev po oceni pritožbenega sodišča ni podana, saj ima opis obdolžencu očitanega kaznivega dejanja naveden v točkah a, b in c izreka napadene sodbe vse njegove zakonite znake. Je pa očitno, da zagovornik s polemiziranjem o tem, ali je gradivo za katerega se obdolžencu očita, da ga je razširjal, pornografsko gradivo ali drugačno seksualno gradivo, graja dejansko stanje, ki ga je glede navedenih očitkov ugotovilo sodišče prve stopnje. Takšna kršitev pa ni mogoča, saj kršitev kazenskega zakona vselej predpostavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, le kazenski zakonik ni uporabilo ali pa ga je uporabilo napačno, kar pa v obravnavani zadevi ni primer.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri izreku napadene sodbe, s tem, ko je sprejelo priznanje krivde obdolženega, prepričano, da je bilo dejanje storjeno na način, kot je opisano in izhaja iz izreka napadene sodbe, saj je ugotovilo, da je priznanje podprto z drugimi dokazi, ki jih tudi navaja v razlogih napadene sodbe ter zaključuje, da je na podlagi sprejetega priznanja obdolženca in vseh dokazov, ki so takšno priznanje podprli obdolžencu očitano kaznivo dejanje, kot izhaja iz izreka napadene sodbe dokazano tako v objektivnem, kot subjektivnem pogledu. Ker so dokazi opredeljeni v obtožnem aktu in izhajajo iz podatkov kazenskega spisa, njihova posebna obrazložitev v napadeni sodbi ni potrebna, saj preizkus o podprtosti priznanja z drugimi dokazi v spisu, ni potrebno posebej obrazlagati. V šestem odstavku 285.č člena ZKP je namreč med drugim predpisano, da se glede sodbe, izrečene na podlagi izreka o priznanju krivde, omeji samo na ugotovitev, da je obdolženec krivdo priznal pred predsednikom senata, ki je dano priznanje sprejel. Namen te določbe je v poenostavitvi obrazložitve sodbe izrečene na podlagi sprejetega priznanja krivde, v primerjavi s sodbo, izrečeno po opravljeni glavni obravnavi, vsekakor pa mora sodišče opraviti preizkus priznanja krivde, z oceno dokazov, ki ga je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje opravilo. Ker pritožnik v okviru pritožbenega razloga kršitve kazenskega zakona, graja dejansko stanje, ki ga je v obravnavani zadevi ugotovilo sodišče prve stopnje, ne more biti uspešen. Pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja je po določbi drugega odstavka 370. člena ZKP, kot razlog za vložitev pravnega sredstva zoper sodbo, izrečene na podlagi sprejetega priznanja krivde, izključen.

7. Zagovornik obdolženega se sicer pritožuje tudi zaradi odločbe o kazenski sankciji, vendar v pritožbi tega pritožbenega razloga ne obrazlaga, zato je pritožbeno sodišče opravilo preizkus odločbe o kazenski sankciji skladno z določilom člena 386 ZKP. Ta preizkus je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in tudi ocenilo vse tiste okoliščine, ki vplivajo na vrsto in višino kazenske sankcije, pri čemer je ustrezno težo dalo pravilno ugotovljenim olajševalnim okoliščinam in obdolžencu utemeljeno izreklo kazen zapora v trajanju dveh let. Pritožbeno sodišče je namreč prepričano, da bo edino izrečena zaporna kazen pri obdolžencu dosegla namen kaznovanja, da ta v bodoče ne bo ponavljal tovrstnih kaznivih dejanj.

8. Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu napadene sodbe skladno z določilom člena 383/I ZKP, ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti, o pritožbi zagovornika obdolženca odločilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe.

9. Izrek o plačilu stroškov pritožbenega postopka, in sicer sodne takse, temelji na določilu člena 95/I v zvezi s členom 98/I ZKP, višina sodne takse pa je odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah, pri izreku katere je pritožbeno sodišče upoštevalo tudi materialne razmere obdolženca.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Kazenski zakonik (uradno prečiščeno besedilo) (2012) - KZ-1-UPB2 - člen 176, 176/3, 176/5.
Zakon o kazenskem postopku (uradno prečiščeno besedilo) (2012) - ZKP-UPB8 - člen 285č, 285č/6.
Datum zadnje spremembe:
13.06.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5MDY3