<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Civilni oddelek

VSM Sklep III Cp 285/2018
ECLI:SI:VSMB:2018:III.CP.285.2018

Evidenčna številka:VSM00011868
Datum odločbe:30.03.2018
Senat, sodnik posameznik:Nina Vidic (preds.), Branko Reisman (poroč.), mag. Jelka Kurnik
Področje:DRUŽINSKO PRAVO
Institut:znižanje preživnine - sodna poravnava - dvofazni postopek - potrebe upravičenca - materialne in pridobitne možnosti zavezanca - bistveno spremenjene okoliščine

Jedro

Razlog za spremembo preživnine je torej sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Te spremembe pa morajo biti odločilne oziroma bistvene.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo zahtevek tožeče stranke na znižanje preživninske obveznosti, ki jo je tožnik dolžan za hčerko N. in sina J. na podlagi sodne poravnave plačevati v znesku 180,00 EUR mesečno za vsakega, na znesek 50,00 EUR mesečno (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 1.045,20 EUR (točka II izreka) in na povrnitev 193,74 EUR na račun Okrožnega sodišča na Ptuju iz naslova brezplačne pravne pomoči toženi stranki (točka III izreka).

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbijata obe pravdni stranki. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka na znižanje preživnine ter posledično zoper odločbo o pravdnih stroških, tožena stranka pa s pritožbo izpodbija odločbo o pravdnih stroških.

3. Tožeča stranka uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da je v razlogih izpodbijane sodbe izostal test primerjave dejanskih okoliščin iz časa prvotne določitve preživnine in sedanjimi okoliščinami na strani tako tožeče kot tožene stranke, kot tudi matere otrok. V ta namen bi prvostopno sodišče moralo ugotoviti potrebe otrok in zmožnosti tožnika (očeta) ter njihove matere, kot so bile te podane v pravdni zadevi Okrožnega sodišča na Ptuju IV P 69/2013, v kateri je bila sklenjena sodna poravnava. Tožnik je v pisnih vlogah tekom pravde zatrjeval, da se je standard matere tudi znatno povišal. Prvostopno sodišče pa se v razlogih izpodbijane sodbe ukvarja le s spremenjenimi potrebami na strani tožnika, z zatrjevanimi spremenjenimi okoliščinami na strani matere otrok pa se ne ukvarja in v obrazložitvi sodbe tudi zgolj navaja, da se potrebe tožencev (otrok) niso v ničemer zmanjšale brez razlogov za tak zaključek. Takšno postopanje prvostopnega sodišča pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), tožeči stranki pa je tudi kršena pravica do izjave.

Nadalje pritožba tožeče stranke izpodbija odločitev prvostopnega sodišča, da je tožnik sam odgovoren za zmanjšanje svoje pridobitne sposobnosti (plače), zaradi česar ni podlage za znižanje preživnine. V ta namen pritožba prikazuje zaposlitveno pot tožnika, ki je sedaj zaposlen pri gospodarski družbi na S. B. p. s.r.o., kjer prejema plačo nekaj čez 370,00 EUR mesečno. Navedena plača je znatno nižja od tiste, ki jo je prejemal v letu 2013, ko je bil zaposlen pri gospodarski družbi M. d.o.o., kjer je prejemal nekaj čez 1.000,00 EUR mesečne plače. Sicer pa je tudi pri podjetjih I... d.o.o. ter V. d.o.o. (pri tej družbi je bil tudi prokurist) že prejemal dosti nižjo plačo, in sicer okrog 600,00 EUR mesečno pri obeh podjetjih. Službo pri podjetjih v Sloveniji je zapustil iz razloga, ker so podjetja pričela slabo poslovati, ne pa zato, da bi se izognil plačevanju preživnine. Kakšnega drugega premoženja tožnik sedaj tudi nima, kar vse narekuje znižanje preživninske obveznosti za otroka.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

4. Tožena stranka v pritožbi zoper odločbo o pravdnih stroških uveljavlja pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče toženi stranki neutemeljeno zavrnilo priglašene stroške za vloge z dne 9. 12. 2016, 13. 1. 2017 in 16. 3. 2017, ker so bile navedene vloge potrebne in so predstavljale odgovor na predhodne vloge tožeče stranke. Vloge so tudi ustrezno obrazložene in s takim postopanjem je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo stroškovni zahtevek tožene stranke v znesku 277,76 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo odločbe o pravdnih stroških v izpodbijanem obsegu.

5. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev pritožbe tožeče stranke.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Ni sporno, da je bila preživnina za mladoletna toženca (nadalje otroka) dogovorjena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča na Ptuju IV P 69/2013 z dne 20. 11. 2013, na podlagi katere se je tožnik zavezal plačati za vsakega otroka po 180,00 EUR mesečne preživnine od 1. 11. 2013 dalje. V tej pravdi tožnik uveljavlja znižanje preživnine z zatrjevanjem, da so se bistveno spremenile zmožnosti zavezanca (tožnika), pri čemer tudi zatrjuje (pripravljalna vloga z dne 20. 12. 2016 - l. št. 57 do 62 in pripravljalna vloga z dne 14. 3. 2017 - l. št. 107 do 110), da so znižale življenjske potrebe otrok in zvišale preživninske zmožnosti matere otrok.

8. Po določbi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Na podlagi citirane določbe je pogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje preživnine porušeno vrednostno razmerje med zmožnostmi obeh staršev in potrebami otrok. Razlog za spremembo preživnine je torej sprememba okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Te spremembe pa morajo biti odločilne oziroma bistvene. Šele, ko sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca, bodisi zmožnosti zavezanca, bistveno spremenile, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine. Ta test pa je mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine in tiste, ki obstajajo ob odločanju v pravdi za znižanje oziroma zvišanje preživnine. Dejstvo, da je preživnina prvotno določena s sodno poravnavo (v sodni poravnavi praviloma potrebe otrok in zmožnosti staršev niso natančno ugotovljene oziroma vsaj niso zapisane), ni ovira za opisano primerjavo. Takšno stališče izhaja iz določbe 132. člena ZZDR in je tudi sprejeto v sodni praksi (glej sklep VS RS II Ips 26/2017, sodba VS RS II Ips 333/2015, sklep VS RS II Ips 154/2017 in sodba VSL IV Cp 2038/2017).

9. V obravnavani zadevi prvostopno sodišče navedenega testa ni opravilo, ker ni primerjalo dejanskih okoliščin iz časa prvotne določitve preživnine z navedeno poravnavo in tistih, ki so upoštevne ob odločanju v tej pravdi za znižanje preživnine. V kolikor je temu testu delno zadostilo pri ugotovitvi spremenjenih zmožnosti tožnika, pa je ta test izpadel pri ugotovitvi spremenjenih potreb otrok in povsem pri zatrjevanih spremenjenih zmožnostih matere otrok.

10. Prvostopno sodišče sicer ugotavlja, da se je plača tožnika bistveno znižala (v času določitve preživnine s poravnavo je ta znašala 1.080,00 EUR, sedaj pa to prejema v znesku 415,00 EUR), kar po presoji prvostopnega sodišča predstavlja bistveno spremenjene zmožnosti tožnika. Takšna presoja pa je v nasprotju z nadaljnjim zaključkom prvostopnega sodišča (točka 7 razlogov izpodbijane sodbe), kjer prvostopno sodišče presodi, da je pri tožniku potrebno upoštevati tudi dodatno premoženje (poplačilo iz naslova delitve skupnega premoženja v znesku 51.000,00 EUR, prihodki iz naslova prodaje avtomobilov, izplačila iz naslova stroškov, ki jih je prejel v letu 2016 od podjetja V. d.o.o., pri kateri je bil prokurist), ki ga je tožnik pridobil od prve določitve preživnine in so se tako pri tožniku pridobitne zmožnosti kvečjemu še izboljšale. Takšna presoja prvostopnega sodišča, ko v razlogih izpodbijane sodbe (točka 5) prvotno presodi, da gre pri tožniku za bistveno spremenjene zmožnosti, nato pa, da so se pri tožniku pridobitne zmožnosti kvečjemu še izboljšale (točka 7 razlogov sodbe), pa predstavlja nasprotje med razlogi sodbe in s tem povezano bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero se v pritožbi sklicuje tožeča stranka.

11. Zraven tega pa ima pritožba tožeče stranke prav, da prvostopno sodišče pri ugotavljanju spremenjenih potreb otrok (prvostopno sodišče v točki 5 razlogov sicer zaključuje, da se potrebe otrok niso v ničemer zmanjšale) sploh ni opravilo primerjave potreb otrok iz časa prvotne določitve preživnine. Ta pa je možna, saj je mati otrok v pravdni zadevi IV P 234/2013 potrebe otrok točno specificirala. Manjko navedene primerjave pa tudi predstavlja po pritožbi tožeče stranke zatrjevano relativno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in tako sodbe o morebitnih bistveno spremenjenih okoliščinah na strani otrok ni mogoče preizkusiti.

12. O zatrjevanih povečanih zmožnostih matere za preživljanje otrok pa prvostopno sodišče sploh nima razlogov in je tako ni mogoče preizkusiti, kar tudi predstavlja relativno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

13. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Odločitev je sprejelo na podlagi določbe prvega odstavka 354. člena ZPP, ker pritožbeno sodišče navedene bistvene kršitve določb postopka glede na njeno naravo, brez obširne dopolnitve postopka, ne more samo odpraviti. Odprava navedene kršitve namreč narekuje tudi test oziroma presojo po tožeči stranki zatrjevanih spremenjenih okoliščin, katerih pa prvostopno sodišče delno ni oziroma sploh ni presojalo. V novem sojenju bo prvostopno sodišče navedene kršitve določb postopka, upoštevaje napotke iz točke 8 razlogov tega sklepa, odpravilo. Sicer pa pridobitnih zmožnosti zavezanca ne opredeljuje zgolj redna mesečna plača, temveč tudi druge oblike zaslužka oziroma prepričljivo izkazana možnost zaslužka in njegovo premoženjsko stanje nasploh. Pri testu spremenjenih okoliščin pa morajo biti morebitne spremembe potreb otrok bistvene. Enako velja za zmožnosti obeh staršev otrok. Pri tem pa ni nujno, da imajo bistveno povečane premoženjske zmožnosti matere otrok za posledico znižanje preživninske obveznosti tožnika, ker se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Temeljno vodilo odločitev v preživninskih pravdah pa so otrokove koristi.

14. Razveljavitev odločbe o pravdnih stroških je posledica razveljavitve izpodbijane sodbe o glavni stvari. Prvostopno sodišče bo v ponovljenem sojenju moralo dati tudi ustrezno težo (seveda v primeru zavrnilne sodbe) pritožbenim izvajanjem tožene stranke glede pravilnosti odmere pravdnih stroškov.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v petnajstih dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, ker je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 132
Datum zadnje spremembe:
13.06.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5MDYy