<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep I Cp 853/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.853.2018

Evidenčna številka:VSL00010537
Datum odločbe:17.04.2018
Senat, sodnik posameznik:dr. Peter Rudolf (preds.), Majda Irt (poroč.), Mojca Hribernik
Področje:NEPRAVDNO PRAVO
Institut:zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve na oddelku pod posebnim nadzorom - poseg v ustavne pravice posameznika - izjemni primer - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - nujnost in sorazmernost ukrepa - pravnomočnost izpodbijane odločitve - učinek pravnomočnega sklepa - vročanje udeležencem postopka

Jedro

Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep. Slednji močno posega v pravico do osebne svobode, pa tudi v pravico do varstva duševne integritete in v pravico do prostovoljnega zdravljenja. Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr.

V času odločanja o pritožbi še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa, saj vročitev udeležencem iz 66. člena ZDZdr še ni izkazana, zato izpodbijanega sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi zagovornice. Učinek pravnomočnosti sklepa pa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo vsem udeležencem ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o morebitni pritožbi katerega od udeležencev.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka ugotovilo, da je bil sprejem nasprotnega udeleženca na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom, ki ga je izvedla Psihiatrična bolnišnica X, utemeljen. V II. točki izreka je odločilo, da se nasprotnega udeleženca zadrži na zdravljenju do 6. 5. 2018, stroški tega postopka pa bremenijo proračun (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo zagovornica pridržane osebe. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). Poudarja, da je dejansko stanje napačno ugotovljeno, ker je sodišče slepo verjelo izpovedbi matere nasprotnega udeleženca, mnenje sodnega izvedenca dr. A. pa je nekritično ovrednotilo. Slednji je imel razgovor z nasprotnim udeležencem, ki je bil zaradi neprostovoljnega pridržanja v izredno hudi stiski, po vsej verjetnosti pa tudi pod vplivom konoplje in zdravil. Nasprotni udeleženec z materjo in svojo ožjo družino nima stikov, zato mati ne more verodostojno izpovedati o njegovem zdravju. Priznava, da je kritičnega dne res kršil javni red in mir, kar pa ne izkazuje njegove duševne bolezni. Tudi sprenevedanje PU Kranj, ki se je dvakrat izognila konkretnemu vprašanju sodišča in se ni odzvala na anonimno prijavo, izkazuje, da je strah nasprotnega udeleženca zaradi preteklih izkušenj utemeljen. Boji se, da bi bil zaradi gojenja konoplje ponovno sankcioniran. Strah tako ni posledica bolezenskega stanja. Meni, da pogoji po 39. členu Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr) niso izpolnjeni. Sodišče ni tehtalo z ustavo zagotovljenih pravic nasprotnega udeleženca z nujnostjo ukrepa, zato je s svojo odločitvijo premočno poseglo v ustavno zagotovljene pravice nasprotnega udeleženca. Prav tako ni preverjalo, ali obstajajo druge možnosti zdravljenja, če že meni, da je le-to sploh potrebno. Preverbe ni naredil niti sodni izvedenec. S tem pa je zagrešena kršitev 8. člena ZDZdr.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep odpravi in nasprotnega udeleženca izpusti na prostost.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep. Slednji močno posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave RS), pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave RS) in v pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave RS). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr. Na podlagi citirane določbe je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom in brez posebne privolitve dopustno, če ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, navedenih vzrokov ter ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).

5. V obravnavani zadevi so izpolnjeni pogoji iz 39. člena ZDZdr. Sodišče prve stopnje je ugotovilo izpolnjenost pogojev iz prej citirane določbe in jih je v izpodbijanem sklepu tudi prepričljivo argumentiralo. Nasprotni udeleženec je resno suicidalno ogrožen, kar izhaja tako iz podatkov o intervencije PP Kranj kot tudi izpovedbe njegove matere. Izvedenec je ugotovil, da pri njem obstaja huda nevarnost avtoagresije kot tudi heteroagresije. Zaradi psihotičnega doživljanja je nasprotni udeleženec obupal, hudo trpi in ga je hudo strah. V zadnjem obdobju je močno shujšal, odklanja hrano, za katero meni, da je zastrupljena. V času nizkih temperatur kakšen dan sploh ni zakuril. Izvedenec ugotavlja, da je stik nasprotnega udeleženca z realnostjo hudo moten. Nikakršnega uvida nima v psihotično doživljanje, vzrokov in ogrožanja pa zaenkrat ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, ker je povsem nekritičen do svoje bolezni in terapije. Izpostavljene ugotovitve sodišča prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljujejo sprejeto odločitev.

6. Ni razloga, da sodišče prve stopnje ne bi verjelo izpovedbi matere nasprotnega udeleženca. Pritožbena zatrjevanja nasprotnega udeleženca, da z družino nima stikov in da mati ne more verodostojno izpovedovati o njegovem psihičnem zdravju, ne zmanjšujejo teže njene izpovedbe o suicidalni ogroženosti. Njena izpovedba je skladna s podatki o intervenciji PP Kranj. Materina izpovedba zanika pritožnikovo navedbo o odsotnosti stikov. Mati nasprotnega udeleženca je povedala, da se je s sinom srečevala na vrtu, kjer ima čebele. Iz njene izpovedbe izhaja, da je s sinovim stanjem seznanjena in da je pri njem od konca leta dalje zaznavala spremembe.

7. Sodišče prve stopnje je korektno povzelo mnenje sodnega izvedenca dr. A., ki ga je oprl na celotno medicinsko dokumentacijo in izsledke pregleda nasprotnega udeleženca. Njegovo mnenje je jasno in konsistentno, zato mu je prvo sodišče utemeljeno sledilo. Ugotovil je, da obširna dokumentacija in klinična slika izkazujeta cvetoče psihotično doživljanje, v katerem prevladuje simptomatika, značilna za paranoidno shizofrenijo, diferencialno diagnostično pa pride v poštev tudi psihotična slika ob zlorabi psihoaktivnih substanc. Izvedenec je ugotovil, da je stik z realnostjo pri nasprotnem udeležencu hudo moten, nikakršnega uvida nima v doživljanje; njegovo vedenje je težko obvladljivo, ravnanja pa povsem nepredvidljiva in potencialno avto-/heteroagresivna. Ugotovil je obstoj hude nevarnosti, da bi nasprotni udeleženec kaj storil osebam, ki jih ima v svojem blodnjavem konstruktu, ali pa sebi, ker je obupal in zelo trpi. Opozoril je, da bi se v primeru odpusta iz bolnišnice simptomi samo še stopnjevali. Ob takšnih ugotovitvah izvedenca psihiatrične stroke so neutemeljeni pritožbeni očitki, da bi moralo sodišče bolj kritično ovrednotiti mnenje sodnega izvedenca, ker je bil nasprotni udeleženec zaradi neprostovoljnega pridržanja v izredno hudi stiski, po vsej verjetnosti pa še pod vplivom konoplje in zdravil. Prikazana diagnostika izkazuje, da je spekter težav, ki jih ima nasprotni udeleženec, bistveno globlji in ni zgolj posledica neprostovoljnega pridržanja v psihiatrični bolnišnici oz. vpliva konoplje in zdravil.

8. Pritožbeno navajanje o sprenevedanju PU Kranj v zvezi z anonimno prijavo o gojenju konoplje v hiši na naslovu ... je neutemeljeno. PU Kranj je v dopisu z dne 10. 4. 2018 posredovala svoj odgovor v zvezi s sprejemom anonimne prijave. Za obravnavano zadevo po oceni pritožbenega sodišča ta vprašanja niso bistvena. Pritožnik želi vsa svoja ravnanja opravičiti s sklicevanjem na strah zaradi preteklih izkušenj. Vendar pa izvedensko mnenje kaže - kot je ugotovilo že tudi prvo sodišče - da gre pri nasprotnem udeležencu za psihotična doživljanja, ki so veliko kompleksnejša in globlja. Zato je pravilna ugotovitev prvega sodišča, da sumničavost v zvezi z domnevnim gojenjem konoplje pri sosedih predstavlja le košček v mozaiku nanašalnih in preganjalnih blodenj, ki jih dopolnjujejo še fenomeni vodenja oziroma vplivanja, vse to pa je simptomatika, značilna za paranoidno shizofrenijo.

9. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja zaključilo, da vzrokov in ogrožanja zaenkrat še ni možno odvrniti z drugimi oblikami pomoči, ker je nasprotni udeleženec povsem nekritičen do svoje bolezni in do terapije. Meni, da je zdrav in da zdravil ne potrebuje oziroma, da ga zdravila uničujejo. Glede na navedeno je neutemeljen pavšalni pritožbeni očitek o odsotnosti izkaza, da zatrjevanih vzrokov in ogrožanj ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči.

10. Pritožba zmotno meni, da sodišče prve stopnje ni tehtalo z ustavo zagotovljenih pravic nasprotnega udeleženca z nujnostjo ukrepa ter da je premočno poseglo v njegove pravice, ki mu jih daje ustava. Gre za golo pritožbeno navedbo, ki je pritožba ne substancira. Sodišče prve stopnje je opravilo celovito dokazno presojo, skladno z napotilom iz 8. člena ZPP. Svojo odločitev je prepričljivo argumentiralo. Tudi po oceni pritožbenega sodišča ugotovljeno zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca utemeljuje izrečeni ukrep.

11. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, prvo sodišče pa tudi ni zagrešilo uradoma upoštevnih kršitev postopka, zato jo je bilo treba kot neutemeljeno zavrniti. V času odločanja o pritožbi pa še ni bilo pogojev za pravnomočnost sklepa, saj vročitev udeležencem iz 66. člena ZDZdr še ni izkazana, zato izpodbijanega sklepa še ni mogoče potrditi. Skladno s tretjim odstavkom 67. člena ZDZdr je odločeno le o pritožbi zagovornice. Učinek pravnomočnosti sklepa pa bo nastopil, ko se bo iztekel rok za pritožbo vsem udeležencem ali ko bo pritožbeno sodišče odločilo o morebitni pritožbi katerega od udeležencev.

12. O stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločalo, saj glede na določilo 51. člena ZDZdr to niso stroški, ki bi jih moral nositi kateri od udeležencev postopka, ampak bodo kriti iz sredstev sodišča (68. člen ZDZdr). O njih bo zato odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 8, 39, 66, 67, 67/3
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 19, 35, 51
Datum zadnje spremembe:
13.06.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE5MDU1