<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL sklep III Ip 2181/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:III.IP.2181.2014

Evidenčna številka:VSL0066146
Datum odločbe:11.06.2014
Senat, sodnik posameznik:Urška Jordan (preds.), Irena Balažic (poroč.), Tjaša Potparič Janežič
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:izvršilni naslov - notarski zapis - zapadlost nedenarne terjatve - pravica do izjave - odpoved najemne pogodbe

Jedro

Najemna (in podnajemna) pogodba se ob sporu odpovedujeta s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti. Izvršilni naslov za izselitev iz stanovanja kot posledica prenehanja najemne pogodbe zaradi izredne odpovedi je tako lahko le (pravnomočna) sodna odločba. Glede na navedeno zapadlosti nedenarne terjatve v obravnavanem primeru z listino iz 20.a člena ZIZ ni mogoče dokazovati in notarski zapis ne more biti izvršilni naslov za njeno prisilno uveljavitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep:

v izpodbijani 1. točki izreka v delu, v katerem se ugovor nanaša na dovolitev izvršbe zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine parc. št. 370, k.o. X. - stanovanjska stavba v izmeri 193 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 85 m2 in dvorišče v izmeri 103 m2 na naslovu L., spremeni tako, da se ugovoru v tem delu ugodi in se v tem obsegu sklep o izvršbi razveljavi, predlog za izvršbo zavrne, izvršba ustavi ter razveljavijo opravljena izvršilna dejanja;

v izpodbijani 1. točki izreka v delu, v katerem se ugovor nanaša na dovolitev izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve v skupnem znesku 44.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in v izpodbijani 3. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 20. 12. 2012 (1. točka izreka), delno ustavilo izvršbo za 8 plačil v obdobju med 30. 4. 2012 in 28. 12. 2012 v skupni višini 18.200,00 EUR (2. točka izreka), dolžniku pa naložilo upniku v osmih dneh povrniti 482,64 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka).

2. Zoper odločitev v 1. in 3. točki izreka sklepa se je pravočasno pritožil dolžnik po pooblaščenki. Trdi, da je za svoje trditve in predloge v ugovoru navedel pravno relevantna dejstva in tudi ponudil dokaze. Glede plačila neposredno upniku ni mogel predlagati drugega dokaza kot zaslišanje predstavnika upnika. Iz listin v spisu nesporno izhaja, da je dolžnik poravnal del svojih obveznosti pred vložitvijo in izdajo sklepa o izvršbi, pa je upnik kljub temu zahteval celotno plačilo dolga po notarskem zapisu. Ne strinja se z odločitvijo o stroških postopka, saj je upnik umaknil izvršilni predlog šele po dolžnikovem ugovoru, in sicer z odgovorom na ugovor z dne 19. 4. 2013, čeprav so bili posamezni zneski poravnani že v letu 2012. Dolžnik vztraja, da je svoj dolg poravnal v celoti, kot je navedel, zaradi česar predlaga razveljavitev sklepa v 1. in 3. točki izreka ter zahteva povrnitev stroškov postopka.

3. Upnik je po pooblaščenki na pritožbo odgovoril. Prereka dolžnikove navedbe, podane z namenom zavlačevanja postopka in odlaganja nastopa pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Upnik je predlagal izvršbo, sodišče pa predlogu s sklepom o izvršbi sledilo, zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine parc. št. 370, k.o. X. (stanovanje v stanovanjski stavbi, gospodarsko poslopje in dvorišče, na naslovu L.) ter zaradi izterjave denarne terjatve v višini 44.000,00 EUR. Predlog temelji na notarskem zapisu z dne 5. 4. 2012 kot izvršilnem naslovu.

6. Izvršilno sodišče pri odločanju o predlogu za izvršbo, na podlagi drugega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pa tudi pri odločanju o ugovoru, po uradni dolžnosti pazi na primernost izvršilnega naslova za izvršbo in s tem v zvezi na ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ glede vprašanja, ali je listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, izvršilni naslov. Notarski zapis je v skladu z 2. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ izvršilni naslov, če je izvršljiv. Izvršljiv pa je, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla, kar je treba dokazati z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino (20.a člen ZIZ).

7. V predlogu za izvršbo priloženem notarskem zapisu št. 000 z dne 5. 4. 2012 (priloga A1 spisa) sta stranki sklenili sporazum in najemno pogodbo, v kateri sta se dogovorili o višini in rokih plačila zneska 37.000,00 EUR iz naslova neplačane najemnine in uporabnine, pri čemer prvi obrok v višini 1.000,00 EUR zapade v plačilo 1. 8. 2012, zadnji pa 1. 8. 2015 (2. člen), ter o višini najemnine 3.500,00 EUR mesečno z zapadlostjo najkasneje 25. dan v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. člen). Rok plačila sta določili kot bistveno sestavino pogodbe. Dogovorili sta se, da je v primeru zamude roka za plačilo mesečnega obroka 1.000,00 EUR pogodba razvezana po samem zakonu in znesek terjatve 37.000 EUR, ki je zmanjšan za že plačane obroke, zapade v plačilo z dnem zapadlosti prvega neplačanega obroka, najemnik (dolžnik) pa se je dolžan izseliti iz nepremičnine, ki je predmet te pogodbe, v roku 30 dni po prekinitvi najemnega razmerja ter ga prostega oseb in stvari izročiti najemodajalcu (2. člen). Zamuda s plačilom najemnine za čas 30 dni pa ima za posledico prenehanje najemnega razmerja in se je najemnik (dolžnik) dolžan izseliti iz nepremičnine v roku 30 dni po prekinitvi najemnega razmerja ter ga prostega oseb in stvari izročiti najemodajalcu. Najemna pogodba je sklenjena za nedoločen čas. Stranki sta soglašali, da je notarski zapis neposredno izvršljiv.

8. Da ima notarski zapis lastnost izvršilnega naslova, v vseh primerih ne zadošča le izjava dolžnika o soglasju z neposredno izvršljivostjo in ugotovitev zapadlosti terjatve v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom 20.a člena ZIZ, temveč je treba presojati predpostavke neposredne izvršljivosti notarskega zapisa glede določene terjatve. Poleg dolžnikove izjave o soglasju z neposredno izvršljivostjo obveznosti in določne opredelitve obveznosti v notarskem zapisu, mora imeti notarski zapis značilnost javne listine, ki potrjuje nastanek te obveznosti oziroma dosledneje pravnih dejstev (predpostavk), ki povzročijo nastanek te obveznosti. Kadar je obveznost, ki naj postane neposredno izvršljiva, v notarskem zapisu pogodbe določeno oziroma določno opredeljena, ob obstoju še drugih predpostavk, v zvezi z vprašanjem primernosti notarskega zapisa kot izvršilnega naslova (21. člen ZIZ) ni težav. Če pa obveznost ne nastane hkrati s sklenitvijo pogodbe, morajo biti v notarskem zapisu pogodbe določno opredeljena dodatna pravna dejstva, ki so predpostavka nastanka obveznosti in mora upnik v takem primeru ta dodatna pravna dejstva izkazati z ustrezno javno listino (razen če gre za splošno znana ali negativna dejstva). Za določene terjatve oziroma za določene vrste obveznosti predpostavk njihovega nastanka ali podatkov o pravnih dejstvih, ki so pomembna za določitev predmetov oziroma višine te obveznosti, objektivno ni mogoče izkazati z notarsko ali drugo javno listino, razen s pravnomočno sodbo, s katero sodišče naloži dolžniku izpolnitev te obveznosti. Zato takšna obveznost objektivno ne more nikoli postati neposredno izvršljiva na podlagi notarskega zapisa pogodbe, pa čeprav je v njem dolžnikovo soglasje k neposredni izvršljivosti (1).

9. V konkretnem primeru je upnik, zaradi zatrjevanega prenehanja najemnega razmerja kot posledico zamude s plačilom mesečne najemnine in zaradi neplačila zapadle obveznosti iz naslova neplačane najemnine in uporabnine (37.000,00 EUR), na podlagi notarskega zapisa kot izvršilnega naslova uveljavljal neposredno izvršljivost obveznosti izselitve in izročitve nepremičnine upniku proste oseb in stvari.

10. Ker je predmet za nedoločen čas sklenjene najemne pogodbe v notarskem zapisu stanovanje, notarski zapis ni ustrezen izvršilni naslov za prisilno izselitev dolžnika iz nepremičnine ter izročitev nepremičnine prosto oseb in stvari upniku. Upoštevati je namreč treba posebnost ureditve Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ki v tretjem odstavku 112. člena omogoča uveljavitev izredne odpovedne pravice glede najemne pogodbe samo sodno. Določeno je namreč, da se najemna (in podnajemna) pogodba ob sporu odpoveduje s tožbo pri sodišču splošne pristojnosti. Izvršilni naslov za izselitev iz stanovanja kot posledico prenehanja najemne pogodbe zaradi izredne odpovedi, je tako lahko le (pravnomočna) sodna odločba.

11. Glede na navedeno zapadlosti nedenarne terjatve v obravnavanem primeru z listino iz 20.a člena ZIZ ni mogoče dokazovati in notarski zapis ne more biti izvršilni naslov za njeno prisilno uveljavitev. Višje sodišče je glede na navedeno ugotovilo kršitev materialnopravne določbe 21. člena ZIZ, ki opredeljuje primernost izvršilnega naslova za izvršbo, zaradi česar je utemeljeni pritožbi ugodilo in spremenilo odločitev v I. točki izreka izpodbijanega sklepa v delu, v katerem se ugovor nanaša na dovolitev izvršbe zaradi izselitve in izpraznitve nepremičnine, ter v tem obsegu razveljavilo sklep o izvršbi, predlog za izvršbo zavrnilo, izvršbo ustavilo in razveljavilo opravljena izvršilna dejanja (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Notarski zapis z dne 5. 4. 2012 pa je primeren izvršilni naslov za izvršbo denarne terjatve, katere zapadlost upnik dokazuje v skladu z 20.a členom ZIZ. Dolžnik je v ugovoru uveljavljal izpolnitev obveznosti v skladu z notarskim zapisom, torej ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi o zavrnitvi ugovora oprlo na določbo 4. člena notarskega zapisa o zavezi dolžnika, da bo mesečno plačeval najemnino po izdani fakturi upnika na njegov TRR, in se opredelilo, da je to edina veljavna izpolnitev. Ugovorne navedbe o drugačnem dogovoru glede načina realizacije obveznosti pa je ocenilo kot neprepričljive in nekonkretizirane, ker dolžnik v navedbah ne pojasnjuje niti kdaj, kje ali s katerim predstavnikom upnika naj bi bil dogovor sklenjen, niti kdaj naj bi bila upniku poravnana in kakšna naj bi bila „neposredna“ plačila. Zato je ugovorne navedbe ocenilo kot pravno neupoštevne in zavrnilo predlagana dokaza z zaslišanjem dolžnika in predstavnika upnika.

13. S takšno oceno dolžnikovega ugovora in zavrnitvijo dokaznega predloga je sodišče prve stopnje dolžniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in je zato podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Prav ima pritožnik, da je navedel pravno relevantna dejstva in zanje ponudil dokaze. Uveljavljanje mesečnega plačevanja najemnine v višini 3.500,00 EUR in mesečnega zneska 1.000,00 EUR za poravnavo zneska 37.000,00 EUR z izročitvijo zneskov neposredno predstavniku upnika, morda z zamudo kakšnega dne glede na bolezen, za kar je dolžnik predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje predstavnika upnika A. A., je konkretizirano v zadostni meri in je nepravilen zaključek sodišča o pravni neupoštevnosti navedb. Posledično je nepravilna tudi zavrnitev dokaznega predloga. Trditve o plačevanju obveznosti neposredno predstavniku upnika (pa čeprav to ni način plačevanja, določen v pogodbi) so pravno relevantne in je zato sodišče predlagane dokaze dolžno izvesti.

14. Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da za sodišče iz ustavne pravice stranke do izjave (22. člen Ustave) izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so v sporu pravno relevantna, izvede, ni pa dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati (2).

15. Višje sodišče je zaradi ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb postopka, ki jo smiselno uveljavlja pritožnik, pritožbi ugodilo tudi v delu, v katerem se nanaša na odločitev o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi izterjave denarne terjatve, posledično pa glede odločitve o stroških ugovornega postopka, in v tem delu sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Višje sodišče je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za nov sklep o ugovoru (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Podrobneje o tem glej dr. Nina Plavšak, Neposredna izvršljivost notarskega zapisa, Podjetje in delo - 2012, št. 8, stran 1617, GV Založba, d.o.o., 1. 12.2012.

(2) Prim. odločbo Ustavnega sodišča Up-77/01 z dne 4. 3. 2004.


Zveza:

ZIZ člen 15, 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 21, 55, 55/1, 55/1-8.
SZ-1 člen 112, 112/3.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.12.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDczMTY0