<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL sklep II Ip 5765/2013
ECLI:SI:VSLJ:2014:II.IP.5765.2013

Evidenčna številka:VSL0075749
Datum odločbe:16.04.2014
Senat, sodnik posameznik:dr. Martina Šetinc Tekavc (preds.), mag. Damjan Orož (poroč.), Stanko Rapé
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova - notarski zapis - najemna pogodba - izterjava stroškov stanovanja - zapadlost varščine - pobotni ugovor

Jedro

Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik, dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Opredelitev dolžničine obveznosti v notarskem zapisu ne vsebuje vseh podatkov, ki bi omogočali izračun denarnega zneska njene obveznosti na podlagi notarskega zapisa, saj v slednjem ni opredeljen niti temelj posamezne izmed izterjevanih postavk niti njihov vsakokratni obseg.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v III. točki izreka delno spremeni tako, da se ugovoru ugodi še za znesek glavnice v višini 283,18 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter za znesek izvršilnih stroškov upnice za predlog za izvršbo v višini 29,65 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter se sklep o izvršbi v tem delu razveljavi in predlog za izvršbo zavrne, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnice z dne 14. 6. 2011 delno ugodilo in sklep o izvršbi I 2011/59 z dne 16. 5. 2011 po uradni dolžnosti razveljavilo za zakonske zamudne obresti, ki tečejo od zneska 1.200,00 EUR od dne 30. 11. 2010 do plačila in predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo (I. točka izreka). Ugovoru dolžnice z dne 14. 6. 2011 je nadalje delno ugodilo in sklep o izvršbi I 2011/59 z dne 16. 5. 2011 razveljavilo za znesek 14,07 EUR ter za zakonske zamudne obresti od zneska 14,07 EUR od dne 30. 11. 2010 dalje do plačila ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo (II. točka izreka). V preostalem delu je ugovor dolžnice zavrnilo (III. točka izreka). Sklenilo je še, da je upnica dolžna plačati dolžnici izvršilne stroške v znesku 17,80 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za njihovo prostovoljno plačilo do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga dolžnica po svojem pooblaščencu pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP in izpodbija njegov zavrnilni del. Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo upnica po svojem pooblaščencu predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in ohranitev sklepa v veljavi. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. V predmetnem izvršilnem postopku upnica na podlagi notarskega zapisa SV 73/10 z dne 26. 2. 2010 izterjuje denarno terjatev iz naslova najemne pogodbe, in sicer tri mesečne najemnine (za mesece avgust, september in oktober 2010) in pripadajoče stroške stanovanja, ki jih je po pogodbi dolžna plačevati dolžnica. Dolžnica je sklepu o izvršbi ugovarjala iz razloga, da je do prenehanja najemnega razmerja prišlo že 31. 7. 2010 z izrecnim strinjanjem upnice, sodišče prve stopnje pa je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da dolžnica te svoje trditve ni uspela dokazati, ter zaključilo, da je posledično do prenehanja najemne pogodbe prišlo 1. 11. 2010, po poteku 90 dnevnega odpovednega roka, zaradi česar je upnica upravičena do izterjevanih najemnin in stroškov.

7. Dolžnica v pritožbi vztraja pri svojem ugovornem stališču, da je najemno razmerje prenehalo že pred tem na podlagi sporazuma strank, zaradi česar upnica do izterjevane terjatve ni upravičena. S strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje izpodbija s sklicevanjem na del izpovedi upnice, da po vrnitvi v Slovenijo konec septembra dolžnice ni pozivala k vrnitvi ključev, ključavnico na stanovanju pa je zamenjala, in trdi, da je sodišče prve stopnje to izpoved v izpodbijanem sklepu prezrlo. Višje sodišče pojasnjuje, da glede na to, da dolžnica v ugovoru niti ni zatrjevala, da bi do sporazumnega prenehanja najemnega razmerja prišlo (šele) na podlagi konkludentnega ravnanja upnice (menjave ključavnice), temveč je zatrjevala izrecno strinjanje upnice s prenehanjem najemnega razmerja z dnem 31. 7. 2010, s temi trditvami dolžnica v pritožbenem postopku ne more uspeti. Skladno z načelom povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ki je uzakonjeno tudi v drugem odstavku 53. člena ZIZ, se namreč s predlaganimi dokazi lahko dokazujejo le predhodno zatrjevana dejstva, zato zgolj izpoved upnice ne more nadomestiti dejstev, ki jih dolžnica v ugovoru niti ni zatrjevala. Navedena izpoved upnice obenem ne more služiti dokazovanju trditev, da je do prenehanja najemnega razmerja prišlo 31. 7. 2010 (niti ne potrjuje nasprotnega), in zato na ugotovitev odločilnih dejstev ne more vplivati, zaradi česar se po presoji višjega sodišča sodišču prve stopnje do nje tudi ni bilo treba izrecno opredeliti.

8. Drugih trditev v zvezi z ugotovljenim dejanskim stanjem dolžnica v pritožbi ne podaja, višje sodišče pa pritrjuje ugotovitvam in razlogom sodišča prve stopnje glede prenehanja najemnega razmerja in posledičnemu zaključku, da je dolžnica skladno z izvršilnim naslovom dolžna plačati najemnino v znesku 400,00 EUR mesečno še za mesece avgust, september in oktober 2010.

9. Višje sodišče kot neutemeljene zavrača tudi pritožbene navedbe v zvezi z zmotno presojo uveljavljanja terjatve iz naslova varščine kot pobotnega ugovora. Iz ugovora zoper sklep o izvršbi jasno izhaja, da je dolžnica varščino v višini 400,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 2010 dalje do plačila izrecno uveljavljala v pobot, sodišče prve stopnje pa je ob upoštevanju pogojev iz četrtega odstavka 6. člena notarskega zapisa pravilno presodilo, da varščina še ni zapadla in da zato pogoji za pobot niso izpolnjeni. Odločitev sodišča prve stopnje, da ugovorni razlog prenehanja terjatve (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ) ni podan, je posledično pravilna, drugačne odločitve pa dolžnica ob zakonski ureditvi pobota (prvi odstavek 311. člena Obligacijskega zakonika – OZ) zgolj s pritožbenim sklicevanjem na namen varščine tudi ne more doseči.

10. Ob uradnem preizkusu izpodbijane III. točke izreka sklepa pa višje sodišče ugotavlja, da notarski zapis v delu, ki se nanaša na povračilo stroškov stanovanja (izpodbijani znesek 283,18 EUR), ne predstavlja izvršljivega izvršilnega naslova. Skladno z določbo prvega odstavka 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik, dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. V obravnavanem primeru iz 7. člena najemne pogodbe, ki je podlaga za izterjavo stroškov stanovanja, izhaja, da je najemnica (dolžnica) poleg najemnine dolžna v rokih poravnati tudi stroške elektrike, RTV naročnine, interneta, telefona ter računa, ki jih izstavlja upravnik zgradbe, v rokih po izstavljenih računih dobaviteljev, ter vsake tri mesece kopije plačanih računov dostaviti najemodajalki, ter da se v primeru zamude obračunavajo tudi zakonite zamudne obresti. Taka opredelitev dolžničine obveznosti v notarskem zapisu ne vsebuje vseh podatkov, ki bi omogočali izračun denarnega zneska njene obveznosti na podlagi notarskega zapisa, saj v slednjem ni opredeljen niti temelj posamezne izmed izterjevanih postavk niti njihov vsakokratni obseg. Višje sodišče zato zaključuje, da notarski zapis SV 73/10 z dne 26. 2. 2010, na podlagi katerega je upnica vložila predlog za izvršbo, ni izvršilni naslov za izterjavo stroškov dobaviteljev, ki jih je po najemni pogodbi dolžna plačevati dolžnica, vključno s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Upoštevajoč, da izvršilni postopek ni namenjen ugotavljanju dejstev, temveč prisilni izvršitvi izvršljive obveznosti (katere obstoj in zapadlost sta izkazana z ustrezno visoko stopnjo zanesljivosti), navedene pomanjkljivosti notarskega zapisa upnica tudi ne more obiti z zatrjevanjem in dokazovanjem obstoja terjatve s potrdili o plačilih.

11. Ker na obstoj izvršilnega naslova pazi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek v zvezi z 2. točko prvega odstavka 55. člena ZIZ), je višje sodišče pritožbi dolžnice v tem delu ugodilo ter izpodbijano III. točko izreka sklepa spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem višje sodišče pojasnjuje, da je zaradi delnega posega v odločitev o zavrnitvi ugovora glede glavnice delno poseglo tudi v odločitev o zavrnitvi ugovora glede stroškov predloga za izvršbo in stroške predloga za izvršbo ponovno odmerilo, upoštevajoč vrednost predmeta izterjave v znesku 1.200,00 EUR. Upniku je tako za predlog za izvršbo priznalo nagrado za sestavo predloga v višini 16,80 EUR (tar. št. 3460 Zakona o odvetniški tarifi – ZOdvT), administrative stroške v znesku 3,36 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT), strošek fotokopiranja v znesku 3,80 EUR (tar. št. 6000 ZOdvT), vse skupaj povečano za 20% DDV (tar. št. 6007 ZOdvT), skupno torej 28,75 EUR, ter priglašeni znesek sodne takse za predlog za izvršbo v višini 45,00 EUR (tar. št. 4011 Zakona o sodnih taksah – ZST-1). Skupni strošek upnice za predlog za izvršbo tako znaša 73,75 EUR, v presežku (za znesek 29,65 EUR) pa stroški predloga za izvršbo niso bili za izvršbo potrebni stroški in zato upnica do njihove povrnitve ni upravičena (peti odstavek 38. člena ZIZ).

12. V preostalem delu je višje sodišče glede na utemeljenost upničinega predloga za izvršbo v delu, ki se nanaša na izterjavo mesečnih najemnin (1.200,00 EUR) pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V odločitev o stroških ugovornega postopka (IV. točka izreka sklepa), ki je dolžnica niti ne izpodbija obrazloženo, višje sodišče ni posegalo, saj je izpodbijano odločitev o ugovoru delno spremenilo le ob njenem preizkusu po uradni dolžnosti in zgolj v sorazmerno majhnem delu.

13. Ker je višje sodišče pritožbi dolžnice ugodilo le delno, po uradni dolžnosti in v sorazmerno majhnem delu, je sklenilo, da dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Enako velja za upnico, saj odgovor na pritožbo ni doprinesel k boljši razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji in gre za nepotreben pritožbeni strošek (peti odstavek 38. člena ZIZ).


Zveza:

ZIZ člen 17, 21, 21/1, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-8, 55/2.
OZ člen 311, 311/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
09.10.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDcwOTE3