<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Izvršilni oddelek

VSL Sklep I Ip 3435/2017
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.IP.3435.2017

Evidenčna številka:VSL00009469
Datum odločbe:05.03.2018
Senat, sodnik posameznik:Tjaša Potparič Janežič (preds.), Urška Jordan (poroč.), Irena Balažic
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
Institut:izvršilni naslov - notarski zapis - najemna pogodba - neposredna izvršljivost notarskega zapisa - zapadlost nedenarne terjatve - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja

Jedro

Priznavanje učinka neposredne izvršljivosti glede izselitve iz stanovanja v primeru spora bi pomenilo, da lahko upnik prisilno ureditev zaobide. Izvršilni naslov za izselitev iz stanovanja kot posledico prenehanja najemne pogodbe zaradi izredne odpovedi je tako lahko le (pravnomočna) sodna odločba, zato bosta morala upnika pridobiti izvršilni naslov za dolžnikovo izselitev v sodnem postopku po vložitvi ustrezne tožbe.

Glede na vse navedeno zapadlosti nedenarne terjatve v obravnavanem primeru z listino iz 20.a člena ZIZ ni mogoče dokazovati in notarski zapis ne more biti izvršilni naslov za njeno prisilno uveljavitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih prvi in tretji alinei 3. točke izreka potrdi.

II. Dopolnitev pritožbe z dne 6. 11. 2017 se zavrže.

III. Upnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 350/17 z dne 13. 6. 2017 na predlog upnikov zoper dolžnika dovolilo predlagano izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve, v 2. točki izreka je za izvršitelja določilo izvršitelja B.B., v 3. točki izreka pa je predlog za izvršbo zavrnilo v delu, v katerem je upnik zahteval:

- izpraznitev in izročitev nepremičnine ID znak del stavbe 1, 2, 3,

- izvršbo na denarna sredstva dolžnika pri organizacijah za plačilni promet,

- povračilo izvršilnih stroškov v presežku nad 158,24 EUR.

2. Proti prvi in tretji alinei 3. točke izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožujeta upnika po pooblaščenki in navajata, da je bila najemna pogodba sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa iz razlogov ekonomičnosti in na podlagi zakonov ter da sta podala notarsko overjeno izjavo o zapadlosti terjatve. Dolžnikove pravice so ščitene popolnoma enako kot v pravdnem postopku, le stroški so zanj manjši. Obrazložitev v tem delu manjka, kar je absolutna bistvena kršitev pravil postopka. Sodišče je z izpodbijanim sklepom kršilo ustavno pravico upnika do zasebne lastnine, nepravilno je uporabilo materialno pravo in kršilo osnovne človekove pravice upnikov. Sicer drži, da sodišče s sodno prakso sooblikuje pravo, ne more pa tega početi v nasprotju z veljavnimi zakoni in na škodo nekaterih kategorij državljanov, prav tako ne sme nekaterih ustavnih pravic izvotliti in jih izničiti. Upnik je ravnal po veljavnih zakonih in vnaprej ni bil seznanjen z možnostjo neobrazloženega odstopa od osnovnega načela pacta sunt servanda v njegovo škodo. Dolžnik prostovoljno ni poravnal nobene od svojih obveznosti po najemni pogodbi in še vedno uživa upnikove nepremičnine. Sodišče tudi ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja, saj ni upoštevalo listine in celotnega postopka glede ugotavljanja in sporočanja zapadlosti terjatve, dodatnega primernega roka z upoštevanim časom za pot poštnih pošiljk. Stranki sta se z notarskim zapisom izrecno in nepogojno dogovorili, da je notarski zapis neposredno izvršljiv glede vseh v njem dogovorjenih obveznosti, torej tudi glede izpraznitve in izročitve nepremičnine. Sodišče je s tem, ko je odreklo neposredno izvršljivost notarskemu zapisu, kršilo materialni zakon – Zakon o notariatu in Stanovanjski zakon, pa tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju. Ker pravih razlogov za odločitev sodišča ni mogoče razbrati, je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Odločitev sodišča predstavlja tudi neutemeljen in neobrazložen odmik od ustaljene sodne prakse, kar je prav tako razlog za ugoditev pritožbi. Upnik ne vidi potrebe po dodatnem sodnem postopku, s katerim bi pridobil izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko terjal izročitev in izpraznitev nepremičnin. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da dovoli predlagano izvršbo glede izpraznitve in izročitve nepremičnin ter upniku prizna priglašene potrebne izvršilne stroške tudi za postopek opominjanja in zakonske zamudne obresti od teh stroškov, dolžniku pa naloži v plačilo še stroške pritožbenega postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglašata stroške pritožbe.

3. Upnik A. A. je 6. 11. 2017 vložil dopolnitev pritožbe. Zaradi narave odločitve o tej vlogi pritožbeno sodišče ne povzema njene vsebine.

4. Pritožba upnikov ni utemeljena, dopolnitev pritožbe upnika A. A. z dne 6. 11. 2017 pa je prepozna.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je dopolnitev pritožbe, ki jo je upnik A. A. vložil 6. 11. 2017, prepozna. Vložena je namreč po preteku 8 dnevnega roka za pritožbo iz tretjega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, ki začne teči od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, izpodbijani sklep pa je bil upnikoma po pooblaščenki vročen 23. 10. 2017. V skladu z drugim odstavkom 343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je namreč pritožba, pa tudi vsaka dopolnitev pritožbe, prepozna, če je vložena po preteku zakonskega roka zanjo, zato je pritožbeno sodišče dopolnitev pritožbe z dne 6. 11. 2017 zavrglo kot prepozno (1. točka 365. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima sklep navedene razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki so povsem jasni in med seboj niso v nasprotju. Obrazložitev tako ni pomanjkljiva in je sklep mogoče preizkusiti, zato so vsi pritožbeni očitki o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ neutemeljeni.

8. V predlogu za izvršbo sta upnika predlagala izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve ter izvršbo zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnin z ID znakom 1, ID znakom 2 ter ID znakom 3, kar v naravi predstavlja stanovanje z identifikacijsko št. 1 ter dve parkirni mesti št. 2 in 3, vse na naslovu Ulica 1A. Predlog sta vložila na podlagi izvršilnega naslova, in sicer notarskega zapisa št. SV 350/17 z dne 13. 6. 2017, v katerem so stranke sklenile najemno pogodbo s klavzulo neposredne izvršljivosti. Upnika sta v predlogu za izvršbo navedla, da najemnik (v izvršilni zadevi dolžnik) ne izpolnjuje svojih obveznosti iz najemne pogodbe, da sta ga skladno z 10. členom najemne pogodbe pozvala, da v roku 15. dni preneha s kršitvami in sanira stanje, ker pa dolžnik tega ni storil, sta mu 14. 8. 2017 najemno pogodbo odpovedala iz krivdnih razlogov, zato terjata denarno terjatev v znesku 6.458,12 EUR ter izpraznitev in izročitev navedenih nepremičnin.

9. Sodišče prve stopnje je v prvi alinei 3. točke izreka izpodbijanega sklepa zavrnilo predlog za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnin. Takšna odločitev je po presoji pritožbenega sodišča pravilna, sodišče prve stopnje pa je v utemeljitev svoje odločitve navedlo jasne in prepričljive razloge, ki jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se nanje tudi sklicuje (glej 3. in 4. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).

10. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je notarski zapis v skladu z 2. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ izvršilni naslov, če je izvršljiv. Izvršljiv pa je, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla, kar je treba dokazati z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino (20.a člen ZIZ). Kadar obveznost ne nastane hkrati s sklenitvijo pogodbe, morajo biti v notarskem zapisu pogodbe določno opredeljena dodatna pravna dejstva, ki so predpostavka nastanka obveznosti in mora upnik v takem primeru ta dodatna pravna dejstva izkazati z ustrezno javno listino (razen če gre za splošno znana ali negativna dejstva). Vendar pa za določene terjatve oziroma za določene vrste obveznosti predpostavk njihovega nastanka ali podatkov o pravnih dejstvih, ki so pomembna za določitev predmetov oziroma višine te obveznosti, objektivno ni mogoče izkazati z notarsko ali drugo javno listino, razen s pravnomočno sodbo, s katero sodišče naloži dolžniku izpolnitev te obveznosti. Takšna obveznost zato objektivno ne more nikoli postati neposredno izvršljiva na podlagi notarskega zapisa pogodbe, pa čeprav je v njem dolžnikovo soglasje k neposredni izvršljivosti.

11. V konkretnem primeru upnika zatrjujeta prenehanje najemne pogodbe zaradi dolžnikovih kršitev najemne pogodbe ter na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa predlagata izpraznitev in izročitev nepremičnin. Ker pa gre za najem stanovanja, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je treba upoštevati še določbe Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ki so kogentne narave, zato stranki svojega obligacijskega razmerja v tem delu ne moreta urediti drugače. Tretji odstavek 112. člena SZ-1 določa, da se najemna pogodba ob sporu odpoveduje s tožbo. Če torej med najemodajalcem in najemnikom obstaja spor o obstoju odpovednega razloga, mora najemodajalec pogodbo odpovedati s tožbo, kar pomeni, da sodišče v pravdi ugotavlja, ali so med trajanjem najemnega razmerja nastopile takšne okoliščine, ki opravičujejo odpoved najemnega razmerja. Prisilna narava določil glede kvalificiranega načina uveljavljanja odpovedi stanovanjskega najemnega razmerja v sporu, torej takrat, ko se najemnik s prenehanjem pogodbe ne strinja in prostovoljno ne izprazni stanovanja, je opredeljena zaradi varstva javnega interesa socialne varnosti, saj gre za pravno posledico, ki izjemno intenzivno posega v socialni status najemnika. Utemeljenost odpovedi je zato podrejena sodni kontroli. V konkretnem primeru že sama vložitev predloga za izvršbo potrjuje, da med strankami ni bilo soglasja o prenehanju najemnega razmerja, ampak gre za sporno vprašanje. Zakonodajalec je jasno predpisal, da je treba izpeljati v primeru spora pravdni postopek, v katerem se šele odpoved zahteva. Priznavanje učinka neposredne izvršljivosti glede izselitve iz stanovanja v primeru spora bi pomenilo, da lahko upnik prisilno ureditev zaobide. Izvršilni naslov za izselitev iz stanovanja kot posledico prenehanja najemne pogodbe zaradi izredne odpovedi je tako lahko le (pravnomočna) sodna odločba, zato bosta morala upnika pridobiti izvršilni naslov za dolžnikovo izselitev v sodnem postopku po vložitvi ustrezne tožbe. Ustavna pravica upnikov do zasebne lastnine tako ni kršena, prav tako tudi ne osnovne človekove pravice, zato so vsi v tej smeri podani pritožbeni očitki neutemeljeni.

12. Glede na vse navedeno zapadlosti nedenarne terjatve v obravnavanem primeru z listino iz 20.a člena ZIZ ni mogoče dokazovati in notarski zapis ne more biti izvršilni naslov za njeno prisilno uveljavitev.

13. Na pritožbeno navedbo, da odločitev sodišča predstavlja odmik od ustaljene sodne prakse, pritožbeno sodišče odgovarja, da upnika ne navajata nobenega primera sodne odločbe, ki bi tak očitek podkrepil. Stališče, ki je bilo zavzeto v izpodbijani odločitvi, pa izhaja tako iz odločbe, na katero se je v svoji obrazložitvi sklicevalo že sodišče prve stopnje (sklep VSL III Ip 2181/2014 z dne 11. 6. 2014), kot iz sklepa VSL III Ip 1715/2017 z dne 9. 8. 2017, potrjuje pa ga tudi pravna teorija (članek dr. Nine Plavšak, Neposredna izvršljivost notarskega zapisa, Podjetje in delo - 2012, št. 8, stran 1617, GV Založba, d.o.o., 1. 12. 2012, na katerega se je prav tako sklicevalo tudi že sodišče prve stopnje). Tudi sicer pa pritožbeno sodišče pripominja, da je iz izvršilnega naslova razvidno, da je notar stranke opozoril na novejšo sodno prakso v zvezi z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa glede obveznosti izpraznitve in izročitve nepremičnine v primeru predčasne odpovedi pogodbe. Pritožbeni očitek o odstopu od ustaljene sodne prakse zato ni utemeljen.

14. V tretji alinei 3. točke izreka je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo za povračilo izvršilnih stroškov v presežku nad 158,24 EUR. V obrazložitvi je zapisalo, da za priznanje stroškov zahtevka odpovedi najemne pogodbe in izjave o zapadlosti po notarski tarifi ni podlage ne v Odvetniški tarifi ne v notarskem zapisu št. SV 350/17 z dne 13. 6. 2017. S tem v zvezi upnika nista navedla nobenih konkretnih pritožbenih razlogov, pritožbeno sodišče pa v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, pri katerem pazi tudi na pravilno uporabo materialnega prava, ni ugotovilo nobenih kršitev, zato takšno odločitev sprejema kot pravilno.

15. Ker sta odločitvi v prvi in tretji alinei 3. točke izreka izpodbijanega sklepa pravilni, pritožba upnikov pa neutemeljena in ker tudi niso podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. Upnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 17/2, 17/2-2, 20a, 21
Stanovanjski zakon (2003) - SZ-1 - člen 112, 112/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
17.05.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4MjM2